Jedro

Tožena stranka je v skladu z določbo 4. alinee 2. odstavka 19. člena ZBPP katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč sicer pravilno upoštevala pri ugotavljanju prosilkinega dohodka. Ker pa je prosilka poleg kmetijskih in gozdnih zemljišč tudi solastnica stanovanjske stavbe, ki je predstavlja premoženja, ki daje katastrski dohodek, je bilo dejansko stanje v tej zadevi nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 18.2.2005. Z njo je tožena stranka ugodila prošnji A.B. in ji dodelila redno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči na prvi in drugi stopnji, v pravdni zadevi zaradi izselitve iz enosobnega stanovanja, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (1. točka izreka); za izvajanje brezplačne pravne pomoči je določila odvetnika T.P. iz L. (2. točka). Tožena stranka je ugotovila, da znaša lastni dohodek prosilke in njene hčerke v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo prošnje v skupnem bruto znesku 846.154,60 SIT, oziroma, da znaša povprečni mesečni dohodek prosilke in njenih družinskih članov 70.512,90 SIT in ne presega višine minimalne plače, ki je v času vložitve prošnje znašala 117.500,00 SIT. Premoženje prosilke tudi ne dosega niti ne presega višine dvajsetih minimalnih plač, kar bi jo po 19. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) izključevalo do brezplačne pravne pomoči. Niti prosilka niti njena hčerka nista lastnici nepremičnin, na naslovu stalnega prebivališča pa živita v stanovanju, ki je v lasti bivšega prosilkinega zunajzakonskega partnerja in je predmet pravdnega postopka, za katerega prosilka prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ravno tako prosilka in njena hčerka nista imetnici vrednostnih papirjev niti nimata denarnih prihrankov.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke. Glede na tožbeni ugovor, da pri ugotavljanju prosilkinega finančnega položaja ni bilo upoštevano, da je prosilka solastnica do 1/18 nepremičnin vl. št. k.o. L. pa navaja, da je tožena stranka v obrazložitvi odločbe sicer res nepravilno navedla, da prosilka ni lastnica nepremičnin, vendar pa je pri ugotavljanju njenega lastnega dohodka upoštevala višino katastrskega dohodka navedenih nepremičnin. Tožena stranka je tako upoštevala 4. alineo 2. odstavka 19. člena ZBPP, ki določa, da se kot premoženje ne upošteva premoženja, ki daje dohodke, ki se po ZBPP upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca. Zato kljub temu, da je tožena stranka navedla, da prosilka ni lastnica nepremičnin, to dejstvo, ob upoštevanju 4. alinee 2. odstavka 19. člena ZBPP, ne vpliva na pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljene določbe ZBPP.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper navedeno sodbo iz razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je prezrlo dejstvo, da je prosilka poleg kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so zajeta v katastrski dohodek, tudi solastnica do 1/18 idealnega deleža stanovanjske stavbe v izmeri 79 m2, stoječe na parc. št. 1748/2, vl. št. 60 k.o. L., katere vrednost ni zajeta v potrdilu o višini katastrskega dohodka.

Katastrski dohodek po določbi 1. člena Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD - UPB1) namreč zajema le dohodek od rastlinskih pridelkov in od živinoreje. Navedeno ravno tako izhaja tudi iz priloženega posestnega lista prosilke, kjer je navedeno, da je katastrski dohodek predmetne stanovanjske stavbe 0,00. Meni, da predmetna stanovanjska stavba predstavlja tisto prosilkino premoženje, ki se ga pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upošteva v smislu 1. odstavka 19. člena ZBPP in ne kot premoženje, katerega dohodki se vštevajo v lastne dohodke prosilca. Zato vztraja pri stališču, da solastninski delež prosilke na predmetni stanovanjski stavbi, ob splošno znanih dejstvih o cenah nepremičnin, predstavlja premoženje, ki presega višino dvajset minimalnih plač in tako v konkretnem primeru ne gre za osebo, katere ekonomsko socialni položaj je tako slab, da bi bil zaradi postopka ogrožen njen socialni položaj oziroma socialni položaj njenih družinskih članov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje, oziroma podrejeno, da s sodbo spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da njeni tožbi ugodi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni presodilo tožbenega ugovora, ki ga tožeča stranka ponavlja tudi v pritožbi, da je prosilka poleg kmetijskih in gozdnih zemljišč tudi solastnica do 1/18 idealnega deleža stanovanjske stavbe stoječe na parc. št. 1748/2 v izmeri 79 m2 k.o. L. Sodišče prve stopnje in tožena stranka sta sicer pravilno ugotovila, da se po določbi 4. alinee 2. odstavka 19. člena ZBPP kot premoženje ne upošteva tisto premoženje, ki daje dohodke, ki so po ZBPP upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca. Tako je tožena stranka, v skladu z navedeno določbo za leto 2003 odmerjen katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so v solasti prosilke, upoštevala pri ugotavljanju prosilkinega dohodka. Vendar pa je iz katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkov, ki so v spisu razvidno, da je prosilka, poleg kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki dajejo katastrski dohodek, do deleža 1/18 tudi solastnica stanovanjske stavbe, ki pa ne predstavlja premoženja, ki daje katastrski dohodek. Zato je utemeljen ugovor tožeče stranke, da solastninski delež na navedeni stanovanjski stavbi predstavlja premoženje, ki ga je treba pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevati. Ali navedeni solastninski delež prosilke na predmetni stanovanjski hiši predstavlja premoženje, ki dosega ali presega višino dvajsetih minimalnih plač, pa bo v dopolnitvi postopka treba ugotoviti.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi 76. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.