Jedro

Z izvršilnimi naslovi od posojenih zneskov dogovorjene 20 % pogodbene zamudne obresti. Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da so posamezna določila izvršilnih naslovov v celoti nična, saj se skladno z določbo 379. člena Obligacijskega zakonika upnik in dolžnik lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (zavrnilni del 1. točke izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in je v delu izterjevanih zakonskih zamudnih obresti od zneska 14.200,00 EUR od 11. 3. 2005 do poplačila, v delu izterjevanih pogodbenih 20% letnih zamudnih obresti od zneska 10.000,00 EUR od 28. 3. 2005 dalje do 16. 6. 2017, v delu izterjevanih pogodbenih 20% letnih zamudnih obresti od zneska 20.000,00 EUR od 2. 12. 2005 dalje do 16. 6. 2017, v delu izterjevanih pogodbenih 20% letnih zamudnih obresti od zneska 30.000,00 EUR od dne 8. 3. 2006 dalje do 16. 6. 2017, v delu izterjevanih pogodbenih letnih zamudnih obresti, ki presegajo 150 % predpisane obrestne mere zamudnih obresti od zneska 10.000,00 EUR od 16. 6. 2017 dalje do plačila, v delu izterjevanih pogodbenih letnih zamudnih obresti, ki presegajo 150 % predpisane obrestne mere zamudnih obresti od zneska 20.000,00 EUR od 16. 6. 2017 dalje do plačila, v delu izterjevanih pogodbenih letnih zamudnih obresti, ki presegajo 150 % predpisane obrestne mere zamudnih obresti od zneska 30.000,00 EUR od 16. 6. 2017 dalje do plačila, sklep o dovolitvi izvršbe opr. št. I 74/2020 z dne 10. 7. 2020 razveljavilo in v tem obsegu predlog upnika za izvršbo zavrnilo. V preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (1. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da upniku povrne nadaljnje izvršilne stroške , v znesku 149,32 EUR v roku 8 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo, se dolžnik pravočasno pritožuje ter pri tem uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 10. 2021 med drugim tudi popravilo priimek dolžnika iz A. A. v B. B. ter pri tem navedlo, da je pravilni priimek B. B. ter da upnik v izvršilnem predlogu ni navedel pravega naslova dolžnika. Sodišču očita, da bi tak predlog moralo zavreči in ga ne popravljati, saj upnik v predlogu za izvršbo dolžnika ni pravilno označil (napačen priimek in napačen naslov), sodišče pa je vezano na izvršilni naslov tako glede obsega obveznosti kot tudi osebe, ki ji je izpolnitev te obveznosti naložena. Ker se sklep o izvršbi glasi na neobstoječo fizično osebo, ga zoper dolžnika ni mogoče izvršiti, zato pritožba zatrjuje, da je utemeljen tudi dolžnikov ugovor zastaranja. Vztraja pri ugovoru oderuških obresti ter zatrjuje, da so v izvršilnem naslovu dogovorjene obresti nične zaradi elementa oderuškosti. Predlaga ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno preizkušan sklep je sklep o ugovoru. Sklep o izvršbi je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnih naslovov. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

5. Pritožnik ne zatrjuje, da ni dolžnik oziroma stranka izvršilnih naslovov, ki so podlaga predmetne izvršbe. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da se je upnik v izvršilnem predlogu zmotil pri zapisu dolžnikovega priimka, in sicer je zapisal A. A. namesto B. B., pa ob tem, ko iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče s pravnomočnim sklepom o popravi sklep o izvršbi popravilo v glavi, in sicer je besedo A. A. popravilo v B. B., izvršbe ne preprečuje. Pritožba se vsled navedenemu neutemeljeno zavzema za zavrženje izvršilnega predloga.

6. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje v točki 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki pritožbeno niso izpodbijane in na katere se v izogib ponavljanju sodišče druge stopnje sklicuje, je potrditi tudi nadaljnji zaključek, da dolžnik neutemeljeno uveljavlja ugovor zastaranja terjatev.

7. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so bile z izvršilnimi naslovi od posojenih zneskov dogovorjene 20 % pogodbene zamudne obresti. Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da so posamezna določila izvršilnih naslovov v celoti nična, saj se skladno z določbo 379. člena Obligacijskega zakonika (OZ) upnik in dolžnik lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom. Ob upoštevanju določbe 377. člena OZ1 je kljub ugotovljenim elementom oderuškosti, sodišče prve stopnje ugovoru v zvezi z izterjavo 20 % pogodbenih zamudnih obresti od posameznih glavnic pravilno ugodilo le v delu, ko je predlagana izterjava navedenih obresti, ki presegajo 150 % predpisane obrestne mere zamudnih obresti.

8. Pritožbene trditve so neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, zaključek, da mu je upnik pritožbene stroške povzročil neutemeljeno ni mogoč, zato jih krije dolžnik sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Če je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti (prvi odstavek 377. člena OZ).