Jedro

Pravica tretjega, ki na predmetu izvršbe preprečuje izvršbo v smislu

1. odstavka 64. člena ZIZ je običajno (so)lastninska pravica ali oziroma kakšna druga, po pravnih učinkih istovrstna pravica. Takšne pravice pa tretja s sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju nista pridobila. Prav tako tudi prepoved odtujitve in obremenitve v njuno korist, ki je že vpisana v zemljiško knjigo, preprečuje le pravnoposlovno odsvojitev in obremenitev nepremičnine, ne ovira pa prodaje nepremičnine na prisilni javni dražbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tretjih za odlog izvršbe in odločilo, da sta tretja dolžna upnici nerazdelno povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 20.196,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa do plačila.

Zoper sklep se pritožujeta tretja iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep tako spremeni, da predlogu za odlog izvršbe ugodi in izvršbo odloži do pravnomočno končane pravde na ugotovitev nedopustnosti izvršbe oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navajata, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji za odlog izvršbe.

Vložena je tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, saj sta trdno prepričana, da obstojijo razlogi, ki izvršbo preprečujejo. Ne strinjata se s trditvijo sodišča prve stopnje, da sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju sama po sebi ne preprečuje izvršbe. Tretja sta vse premoženje, ki je predmet izvršbe, prevzela v upravljanje že leta 2002 in vrednost tega premoženja tudi bistveno izboljšala in povečala njegovo vrednost. Vlaganja in njihovo višino bosta izkazovala v pravdi. Kot je razvidno iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju sta se zavezala tudi nasprotni dolžnici, zato gre za odplačno pogodbo. Ker je bila pravica do tretjih že vknjižena v zemljiško knjigo, tudi to samo po sebi preprečuje izvršbo. Sodišče prve stopnje bi moralo njunemu predlogu ugoditi, sicer bo prodana polovica domačije, na kateri živita oba. Prav tako bi se pojavil problem delitve premoženja v naravi. Ker domačije, ki je predmet izvršbe, fizično ni možno deliti, da bi jo lahko koristili različni lastniki, bi to lahko pomenilo, da bi se morala tretja od tu celo odseliti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno stališče, da so v obravnavanem primeru podani pogoji za odlog izvršbe, ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu tretjih za odlog izvršbe pravilno upoštevalo odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-110/03-16 z dne 14.4.2005 (Ur. l. RS, št. 46/2005) in poleg verjetnega izkaza nastanka škode presojalo tudi verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjih. Ugotovilo je, da niti nastanek nenadomestljive škode, niti obstoj pravice, ki bi preprečevala izvršbo, nista verjetno izkazana, s takšnimi zaključki in razlogi zanje pa se strinja tudi pritožbeno sodišče. Tretja namreč na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, na katero se sklicujeta, lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, (še) nista pridobila, prepoved odtujitve in obremenitve v njuno korist, ki je že vpisana v zemljiško knjigo, pa preprečuje le pravnoposlovno odsvojitev in obremenitev nepremičnine, ne ovira pa prodaje nepremičnine na prisilni javni dražbi. Dejavnosti, ki jih v zvezi z nepremičnino, ki je predmet izvršbe, od sklenitve omenjene pogodbe dalje izvajata tretja (upravljanje z nepremičnino, vzdrževanje nepremičnine in vlaganja v nepremičnino ipd.), pa same po sebi ne preprečujejo izvršbe. Pravica tretjega, ki na predmetu izvršbe preprečuje izvršbo v smislu 1. odstavka 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 - 75/2002, nadaljevanju ZIZ), je običajno (so)lastninska pravica ali oziroma kakšna druga, po pravnih učinkih istovrstna pravica. Takšne pravice pa tretja s sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju dne 31.12.2002 nista pridobila. Ker torej tretja obstoja pravice, ki bi preprečevala izvršbo, nista (niti) verjetno izkazala, sodišče prve stopnje tudi ni moglo uporabiti ustrezne milejše presoje nadaljnjega odložitvenega pogoja, tj. nastanka nenadomestljive škode, ki jo predvideva ZIZ v 1. odstavku 73. člena. Sodišče prve stopnje je namreč ocenilo, da tretja nastanka takšne škode, kot jo zahteva omenjena zakonska določba, nista verjetno izkazala. Tretja sta sicer navajala, da bi jima s takojšnjo izvršbo nastala določena škoda (predvsem zaradi že vloženih sredstev in dela), vendar pa so bile njune navedbe v predlogu za odlog izvršbe presplošne, da bi omogočale presojo, ali bi jima z izvršbo nastala škoda, ki je nenadomestljiva. Zaključek sodišča prve stopnje, da zatrjevana nenadomestljiva škoda ni (dovolj) konkretizirana in zato tudi ne verjetno izkazana, je zato utemeljen in se z njim strinja tudi pritožbeno sodišče. Ne glede na navedeno pa je treba poudariti, da prodaja nepremičnine, v katero sta tretja vlagala, na njuno pravico zahtevati povračilo vloženih sredstev, ne bo vplivala. Pritožbenih navedb o nemožnosti delitve nepremičnine, ki je predmet izvršbe, v naravi in posledični selitvi pa ni mogoče upoštevati, ker predstavljajo nedopustne pritožbene novote v smislu

1. odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Te bi bilo mogoče v pritožbenem postopku uveljavljati le v primeru, če bi tretja izkazala, da jih brez svoje krivde nista mogla navajati že v postopku na prvi stopnji. Glede na vse navedeno je torej sodišče prve stopnje predlog tretjih za odlog izvršbe utemeljeno zavrnilo.

Ker pritožbeno sodišče ni našlo pritožbenih razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, prav tako pa tudi ne pritožbenih razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, je pritožbo tretjih zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).