Jedro

Pred uveljavitvijo novele ZKP-N ni obstajala procesna pravna podlaga, da bi lahko sodišče odločilo o tem, v katerem oddelku bo obsojenec prestajal zaporno kazen, temveč je o tem v skladu z določbami ZIKS-1 lahko šele po začetku izvrševanja zaporne kazni odločal direktor zavoda oziroma generalni direktor. V skladu z določbo tretjega odstavka 359. člena ZKP-N pa lahko sodišče odloči o tem, v kakšnem oddelku ali zavodu bo obsojenec prestal zaporno kazen le v sodbi, ne pa tudi s posebnim sklepom.

Obsojenec predlog za prestajanje kazni zapora v polodprtem oddelku zavoda za prestajanje kazni lahko poda po prejemu naloga za izvršitev kazni zapora po sodbi. O premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda in iz oddelka s strožjim režimom v oddelek s svobodnejšim režimom odloča direktor zavoda, o premestitvi iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda pa generalni direktor (80. in 81. člen ZIKS-1).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z v uvodu navedenim sklepom predlog obsojenca za prestajanje kazni zapora v polodprtem oddelku zavoda za prestajanje kazni zavrglo kot nedovoljen.

2. Pritožbo vlaga obsojenec brez navedbe pritožbenega razloga in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep „odpravi in samo odloči o predlogu pritožnika ter predlogu ugodi“, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in pošlje prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da predlog obsojenca za prestajanje kazni zapora v polodprtem oddelku zavoda za prestajanje kazni z dne 8. 4. 2021, dopolnjen dne 6. 3. 2023, ni dovoljen in ga kot takega zavrglo. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, pred uveljavitvijo novele Zakona o kazenskem postopku ZKP-N (Uradni list RS, št. 22/2019) ni obstajala procesna pravna podlaga, da bi lahko sodišče odločilo o tem, v katerem oddelku bo obsojenec prestajal zaporno kazen, temveč je o tem v skladu z določbami Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) lahko šele po začetku izvrševanja zaporne kazni odločal direktor zavoda oziroma generalni direktor. V skladu z določbo tretjega odstavka 359. člena ZKP-N pa lahko sodišče odloči o tem, v kakšnem oddelku ali zavodu bo obsojenec prestal zaporno kazen le v sodbi, ne pa tudi s posebnim sklepom. V pritožbi izpostavljeni ločeni mnenji ustavnih sodnikov dr. Roka Čeferina in dr. Mateja Acceta k odločbi Ustavnega sodišča P-9/22 z dne 12. 1. 20231 ne moreta spremeniti pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki je odločilo v skladu z veljavnimi procesnimi določbami. Na (morebiti drugačne) odločbe prvostopenjskih sodišč pa sodišče druge stopnje ni vezano.

5. Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje tudi pojasnilu izpodbijanega sklepa, da obsojenec predlog za prestajanje kazni zapora v polodprtem oddelku zavoda za prestajanje kazni lahko poda po prejemu naloga za izvršitev kazni zapora po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani III Ks 52904/2013 z dne 30. 6. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 52904/2013 z dne 17. 3. 2021, pravnomočno dne 24. 3. 2021 in v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani III Ks 52904/2013 z dne 7. 9. 2021. O premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda ter iz oddelka s strožjim režimom v oddelek s svobodnejšim režimom odloča direktor zavoda, o premestitvi iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda pa generalni direktor (80. in 81. člen ZIKS-1).

6. Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, pritožba obsojenca pa neutemeljena, jo je kot tako pritožbeno sodišče tudi zavrnilo.

1 Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni odločilo, da je za odločanje o predlogu obsojenca za prestajanje kazni na polodprtem oddelku ZPKZ Dob pri Mirni pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.