Jedro

Imenovanje družbe za izvedenca v tej zadevi je skladno z določbo drugega odstavka 245. člena ZPP, po kateri sodišče lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Višina nagrade se v takšnem primeru, ker ni bilo vnaprejšnjega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem glede plačila stroškov in se tudi ne more določiti po vnaprej znanem ceniku, določi skladno z določili OZ. Sodišče je pravilno uporabilo določbe pogodbe o delu (642. člen) in upoštevalo, da je glede na naravo posla pri določitvi višine stroškov primerna še ustrezna uporaba določb Pravilnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom priznalo izvedencu A., d.o.o., za izdelano izvedensko mnenje stroške z DDV skupaj v višini 622,20 EUR. Odločilo je, da se ta znesek nakaže na TRR izvedenca, izplača pa se iz predujma pravdnih strank in stranskega intevenienta.

2. Tožeča stranka se proti temu sklepu pritožuje ter predlaga spremembo sklepa. Navaja, da podjetje A., d.o.o. ni upravičeno do plačila izvedenskega mnenja. Ugovarja obračunu stroškov po obeh v sklepu priznanih postavkah, tako za študij spisa kot za izdelavo mnenja. Poudarja, da podjetje oz. pristojna oseba ni preštudiral spisa, izvedensko mnenje se ne opredeli do dokumentacije v sodnem spisu, niti do podanih izjav in izpovedb prič, niti do izvedenskega mnenja izvedenca cestnoprometne stroke. Mnenje je narejeno „na oko“, na podlagi lastnega občutka in videnja zadeve, nikakor pa ne temelji na strokovni podlagi. Pritožnik nadalje meni, da mnenje ne sodi v sklop zahtevnega mnenja in da to sploh ni izvedensko mnenje, ker ni izkustveno in ni z ničemer podkrepljeno. Mnenje za stranke (vsaj za tožečo stranko) ni uporabno in ga tudi sodišče pri končni odločitvi ne more uporabiti. Pritožnik še poudarja, da podjetje A., d.o.o. na vprašanja sodišča glede strokovnosti mnenja ni želelo odgovarjati in da je odgovorilo, da v zadevi ne želi več sodelovati. Ker svojega dela ni obrazložilo in specificiralo, ni upravičeno do plačila kakršnihkoli stroškov.

3. Pritožba je bila vročena izvedencu, toženki in stranskemu intervenientu. Odgovor na pritožbo je vložil stranski intervenient. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku pravilno ugotovilo vsa za odločitev pomembna dejstva primera in pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni storilo v pritožbi očitanih kršitev postopka, niti tistih, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje izvedeniško delo s sklepom III P 2717/2016 z dne 31. 1. 2019 naložilo družbi A., d.o.o., ker nobeden od v imeniku sodnih izvedencev imenovanih izvedencev strojne oziroma elektro stroke glede na specifično področje izvedenstva (ocena poškodb in ustrezne zaščite ter hrambe specialne opreme, ki je bila vgrajena v tovorno vozilo tožeče stranke), izdelave mnenja ni želel prevzeti. Imenovanje družbe A., d.o.o., za izvedenca v tej zadevi, je skladno z določbo drugega odstavka 245. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri sodišče lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče v 6. in 7. točki obrazložitve, se višina nagrade v takšnem primeru, ker ni bilo vnaprejšnjega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem glede plačila stroškov in se tudi ne more določiti po vnaprej znanem ceniku, določi skladno z določili Obligacijskega zakonika. Uporabilo je določbe pogodbe o delu (642. člen), pri tem pa pravilno upoštevalo tudi, da je glede na naravo posla pri določitvi višine stroškov primerna še ustrezna uporaba določb Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Pravilnik).

7. Sodišče prve stopnje je izvedencu za preučitev dokumentacije priznalo skupaj 204,00 EUR (za študij spisa in proučitev dodatne dokumentacije), ter za izdelavo mnenja 306,00 EUR. Pri tem je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno upoštevalo obsežnost zadeve in zahtevnost mnenja po merilih, kot veljajo za sodne izvedence v Pravilniku. Pritožba nima prav, da sodišče prve stopnje izvedencu stroškov (niti v precej nižjem znesku od izstavljenega računa) sploh ne bi smelo priznati, ker da mnenje ni uporabno oziroma sploh ni bilo izdelano. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je izvedenec na vsa njena vprašanja zadovoljivo odgovoril, torej naloženo izvedensko delo opravil. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da se pri presoji nagrade izvedencu v pravilnost izvedenčevega mnenja sodišče ne more spuščati in ga po vsebini ne more ocenjevati. Po stališču sodne prakse pri presoji, ali je izvedenec naloženo delo opravil ali ne, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo in tudi ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo ugotovitve izvedenca ali ne. Na pripombe pritožnice, s katerimi je že doslej obširno vsebinsko grajala izvedensko mnenje, pa bo izvedenec, če ga bo sodišče pozvalo, seveda moral odgovoriti. V nasprotnem primeru se lahko kaznuje z denarno kaznijo (248. člen ZPP).

8. Ker ni ugotovilo pritožbenih razlogov, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (druga točka 365. člena ZPP).

9. Priglašeni pritožbeni stroški so del pravdnih stroškov, o katerih bo odločeno s končno odločbo.