Jedro

V primeru, da dolžnik del terjatve med izvršilnim postopkom poravna, jo je potrebno upoštevati v skladu s pravili o vračunavanju izpolnitve.

Izrek

Pritožbi upnice se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v 1. in 3. točki izreka ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba dolžnika se zavrne in v nerazveljavljenem delu izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi istega sodišča opr. št. I 391/96-2 z dne 5.6.1996 v zvezi s sklepom opr. št. I 391/96-6 z dne 2.2.1998 deloma ugodilo in sklep o izvršbi delno razveljavilo tako, da se dovoli izvršba zaradi izterjave glavnice v znesku 417.390,00 SIT. V ostalem je ugovor dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi ohranilo v veljavi.

Sodišče je tudi odločilo, naj vsaka stranka trpi svoje stroške ugovornega postopka.

Zoper sklep se najprej pritožuje upnica, ki izrecno ne uveljavlja nobenega pritožbenega razloga ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni v smislu pritožbe, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnica navaja, da je odločitev sodišča, kar se tiče glavnice v znesku 417.390,60 SIT pravilna, medtem ko je potrebno glede izterjave obresti vzeti znesek 616.890,60 SIT in to od 1.4.1997 dalje z upoštevanjem plačil s strani A.M.. Pritožnica opozarja, da je glavnica v znesku 417.390,60 SIT nastala šele 15.6.1998, ko je bil plačan zadnji obrok.

Zoper uvodoma navedeni sklep pa se pritožuje tudi dolžnik, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlaga, naj sklep o izvršbi razveljavi v celoti, obenem pa naj odloči tudi o stroških izvršilnega postopka. Pritožnik navaja, da kot dolžnikov dolžnik ni kriv, ker prvotni sklep o izvršbi ni mogel biti realiziran. Izključna krivda za to naj bi bila na strani upnice, ki naj ne bi niti specificirala niti obrazložila svojega izvršilnega zahtevka. Ne glede na navedeno pa je dolžnik kot delodajalec prvotnega dolžnika, temu znesek kljub temu odtegoval od plače ter ga deponiral na svojem računu in le-tega dne 12.2.1998 tudi nakazal upnici. Pritožnik še navaja, da je A.M. kot dolžniku iz prvotnega sklepa o izvršbi sedaj že prenehalo delovno razmerje.

Pritožba upnice je utemeljena, pritožba dolžnika pa ne.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da ni sporno, da je dolžnik del terjatve poravnal. Iz tega razloga je tudi delno utemeljeno ugovarjal zoper sklep o izvršbi, v katerem to delno plačilo še ni bilo upoštevano. Vendar pa je ob tem potrebno opozoriti, da je dolžnik poleg glavnice dolgoval tudi obresti in stroške. V tem smislu je tako upničina pritožba utemeljena, ko pravi, da so obresti sprva tekle od celotne terjatve, šele kasneje pa so se stekli pogoji, da se le-te obračunavajo od ustrezno zmanjšanega zneska. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kako je prvo sodišče vračunavalo izpolnitve. 313. člen Zakona o obligacijskih razmerjih namreč jasno določa, da se v primeru, če dolžnik dolguje poleg glavnice tudi obresti in stroške, ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Iz tega razloga je bilo potrebno izpodbijani sklep v tem delu razveljaviti.

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da dolžnikova pritožba ni utemeljena. S prvotnim sklepom o izvršbi je bilo sedanjemu dolžniku (kot delodajalcu prvotnega dolžnika) naloženo, naj od plače A. M. odteguje 1/3 dohodka ter ta znesek nakazuje na račun upničinega pooblaščenca. Pritožbene navedbe v tej smeri, češ da prvotni sklep o izvršbi ni bil dovolj specificiran in obrazložen, ne držijo. Prvotni sklep je bil namreč povsem nedvoumen. Prav tako pa je jasna tudi določba Zakona o izvršilnem postopku - ZIP (124. člen ZIP, ki se v sedaj veljavnem Zakonu o izvršbi in zavarovanju nahaja v 134. členu), ki predstavlja sankcijo za primer, če dolžnikov delodajalec opusti odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov. Ker je sedanji dolžnik za takšno opustitev odgovoren, se tej sankciji ne more izogniti. Odgovornosti ga ne rešuje niti dejstvo, da prvotni dolžnik sedaj pri njem ni več zaposlen. To dejstvo je namreč nastopilo šele po tem, ko bi delodajalec že moral odtegovati zapadle zneske od plače A.M.. Iz navedenih razlogov je tako pritožba neutemeljena.

Kot izhaja iz izreka in obrazložitve tega sklepa je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi upnice ter izpodbijani sklep razveljavilo v 1. in 3. točki izreka. Prvo sodišče naj ob novem odločanju že plačane znesek upošteva tako, da bo za posamezna obdobja razvidno, kakšna je dolgovana glavnica ter posledično, kakšne obresti se od nje obračunavajo. Plačane zneske pa naj upošteva v skladu s pravili o vračunavanju izpolnitve.