Jedro

Naznanitev kaznivega dejanja oziroma kazenska ovadba pa pomeni obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, kajti s tako prijavo se zasleduje legitimen cilj odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. Prijava kazniva dejanja pa v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni dokazno sredstvo, kot napačno trdi pritožba in zato tudi ni nedovoljen dokaz, uvrščen med dokazne prepovedi, kajti ekskluzija dokazov ščiti obtoženca pred neutemeljenimi posegi državnih organov v njegove osebnostne pravice v kazenskem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog obtoženčevega zagovornika za izločitev dokazov, ki je bil podan na predobravnavnem naroku 30. 8. 2019 zavrnilo kot neutemeljen.

2. Taki odločitvi obtoženec nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo po svojem zagovorniku z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da se pritožbi ugodi in se odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlogu za izločitev dokazov ugodi in se posledično zavrne obtožba zoper obtoženca, oziroma se obtoženca oprosti obtožbe, ker ni dokazov, da je storil kaznivo dejanje, ki se mu v obtožnici očita.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za izločitev dokazov, ki jih je na predobravnavnem naroku dne 30. 8. 2019 podal obtoženčev zagovornik. V skladu s prvim odstavkom člena 285.e ZKP pa je pred odločitvijo o predlagani izločitvi izvedlo potrebne dokaze zaradi razjasnitve okoliščin glede podaje prijave s strani D. G. o gojenju trave dne 22. 9. 2016, ki jo je tega dne na PP ... sprejel policist I. O in kar izhaja iz zabeležene prijave o gojenju trave na listni št. 6. Ponovno je zaslišalo D. G., policista PP ... K. M., takratnega policista I. O., ki je prejel in spisal prijavo dne 22. 9. 2016, zaslišalo pa je tudi predstavnika družbe T. d.o.o. A. P. ter opravilo preveritev v podjetju T. d.o.o. glede na izpis iz emaila z dne 4. 12. 2017, ki ga je priložil tekom postopka D. G., prav tako pa je opravilo poizvedbe pri PP ... glede odtujitve osebnega avtomobila D. G. 5. Na podlagi ocene tako izvedenih dokazov je zaključilo, da ni nobenega dvoma o tem, da se je D. G. dne 22. 9. 2016 ob 22.30 uri zglasil na PP ..., kjer je podal prijavo, da naj bi bi V. J. in obt. M. J. imela v najemu hišo na naslovu ..., kjer naj bi sušila prepovedano drogo konopljo, za katero že imata kupce in katero bosta v kratkem času prodala. Ni sledilo izpovedi priče D. G., da prijave nikoli ni podal in njegovim navedbam, da naj bi nekdo zlorabil njegove osebne podatke, med drugim tudi njegovo telefonsko številko. Zaključilo je, da ni podlage za izločitev prijave z dne 23. 9. 2016, zato je predlog obrambe za izločitev dokazov, ki so bili v nadaljevanju pridobljeni na podlagi te prijave, vključno z opravljeno hišno preiskavo zavrnilo, saj niso bili pridobljeni s kršitvijo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, prav tako pa tudi ne s kršitvijo določb kazenskega postopka (določba drugega odstavka člena 18 ZKP).

6. Taki odločitvi pritožba nasprotuje z vztrajanjem pri tem, da se v sodnem spisu nahajajo dokazi, ki so bili pridobljeni na podlagi prvega nezakonito pridobljenega dokaza, to je prijave o gojenju trave dne 22. 9. 2016, ki naj bi jo podal D. G., sprejel pa naj bi jo policist I. O. (prijava na listni št. 6). Pritožba trdi, da je G. že v preiskavi, ko je bil zaslišan kot priča prepričljivo pojasnil, da te prijave nikoli ni podal in takrat v Ž. sploh ni bil, kar se je potrdilo tudi ob soočenju s policistom I. O. v preiskavi in z ugotovitvami, da s svojega telefona nikoli ni klical na telefonsko številko PP ..., kar pa pritožba utemeljuje s tem, da je lahko kdo v imenu D. G. zlorabil njegove osebne podatke, ko je posojal avto, ki mu je nekoč bil za kratek čas odtujen, kar je bilo sicer prijavljeno policijski postaji, vendar je D. G. kasneje začasno preklical tudi svojo telefonsko številko, kar pa tudi uradni podatki PP ... ne potrjujejo iz razloga, ker D. G. na PP odtujitve vozila nikoli ni prijavil, saj je prijavo odtujitve preklical, ko je dobil avto vrnjen, zato kazenski postopek zaradi odtujitve vozila tudi ni stekel. 7. S takimi pritožbenimi navedbami pritožba graja dokazno oceno izvedenih dokazov v zvezi s prijavo D. G. (listna št. 6) dne 22. 9. 2016, vendar po prepričanju pritožbenega sodišča neutemeljeno. V skladu z metodološkim napotkom v drugem odstavku člena 17 ZKP je prvo sodišče okoliščine sprejetja in zapisa prijave gojenja trave dne 22. 9. 2016 na PP ..., ki jo je zabeležil policist I. O. vsestransko raziskalo. Svoje odločitve pa ni gradilo le na izpovedi priče policista I. O., kot to skuša prikazati pritožba, ki izpoved slednje priče šteje kot neverodostojno že iz razloga, ker je že ob soočenju v preiskavi priča I. O. brez vsakršnih pomislekov D. G. kljub časovni odmaknjenosti od prijave (22. 9. 2016) prepoznal, kar je odločno ponovil še pred sodiščem prve stopnje. Izpoved policista I. O. o tem, kako poteka podaja prijave v takih primerih je preverilo še z zaslišanjem policista PP ... K. M., ki je ravnanje policista I. O. označil kot običajno, saj je prijava tega dne vsebovala vse potrebne podatke za samoidentifikacijo prijavitelja, ti osebni podatki (ime in priimek, naslova in številka mobilnega aparata) priče D. G. pa se tekom postopka tudi niso spreminjali. Zato tudi ne drži teza pritožbe, da na prijavi niso navedeni nikakršni osebni podatki prijavitelja. Zgolj odsotnost preverke osebnih podatkov prijavitelja z njegovim osebnim dokumentom, kar izpostavlja pritožba, pa za samo verodostojnost izpisane prijave po prijavitelju D. G., ki je obt. M. J. že v tistem času tudi poznal, ne more omajati pravilnih zaključkov prvega sodišča, saj tak način preverjanja istovetnosti tudi ni bil običajen in uzakonjen, kot je pojasnil policist K. M. Zato pritožba s podajanjem zgolj lastne dokazne ocene izpovedi prič I. O., D. G. in K. M. v tem delu, ki temelji na zanikanju verodostojnosti priče I. O. iz razlogov, ker je po prepričanju pritožbe objektivno nemogoče, da bi se priča I. O. ob tolikih prijavah, ki jih je prejel od prijave 22. 9. 2016 dalje pa do soočenja z D. G. (približno 4200 prijav) zapomnil pričo D. G. tako, da ga je lahko brez dvoma prepoznal, po prepričanju pritožbenega sodišča ne more izpodbiti prepričljivih zaključkov prvega sodišča o tem, da je izpoved policista I. O. prepričljiva, pričanje priče D. G. pa neverodostojno.

8. Verodostojnost prijavitelja pa je prvo sodišče preverilo tudi z zaslišanjem predstavnika družbe T. d.o.o. A. P., na podlagi katerega se je prepričalo o resničnosti trditev priče D. G. glede predloženega izpisa pogovorov, ki naj bi ga le-ta pridobil z e-pošto (izpisa pogovorov z redno pošto pa ni predložil). V nasprotju s pritožbeno trditvijo pa priča A. P. ni dopuščal možnosti, da je priča D. G. zahteval poizvedbe o opravljenih klicih na dan 22. 9. 2016 na družbi T. d.o.o., temveč je nasprotno temu argumentirano pojasnil, da s strani družbe T. d.o.o. nikoli ni bilo posredovano e-sporočilo, ki ga je prejel v preveritev, še zlasti, ker bi bilo mogoče te podatke, ki iz tega izpisa izhajajo, pridobiti (glede na najdaljše možno obdobje 6 mesecev) najkasneje 22. 3. 2017. Izpis, ki ga je posredoval prijavitelj D. G. tekom postopka pa je datiran na dan 4. 12. 2017 in bi se izpis zato lahko nanašal le na obdobje od 4. 6. 2017 do 4. 12. 2017, medtem ko je bila prijava na PP ... podana 22. 9. 2016. Prvo sodišče je zato v nasprotju s pritožbenimi navedbami pravilno dokazno ocenilo izpovedbo navedene priče in predloženih listinskih dokazov v zvezi s prijavo 22. 9. 2016. S prepričljivimi razlogi je ovrglo tudi tezo obrambe o lažni prijavi 22. 9. 2016 z zlorabo osebnih podatkov priče D. G. in z domnevno odtujitvijo vozila, sicer last njegove matere, saj uradno pribavljeni podatki o morebitni prijavi odtujitve tega vozila s strani priče D. G. na PP ... navedb obrambe niso potrdili. Po povedanem torej pritožbeni očitek o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju v vprašanju, ali je prijavo o gojenju trave 22. 9. 2016 na PP ... podal prijavitelj D. G. ni utemeljen, saj je prvo sodišče zanesljivo ugotovilo nasprotno, kar je obrazložilo s prepričljivimi razlogi na podlagi pravilne dokazne ocene vseh, v tem delu izvedenih dokazov.

9. V predmetni zadevi torej ni sporno, da je 22. 9. 2016 na PP ... s strani prijavitelja bila naznanjena storitev kaznivega dejanja. Naznanitev kaznivega dejanja oziroma kazenska ovadba pa pomeni obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, kajti s tako prijavo se zasleduje legitimen cilj odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. Prijava kazniva dejanja pa v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni dokazno sredstvo1, kot napačno trdi pritožba in zato tudi ni nedovoljen dokaz, uvrščen med dokazne prepovedi, kajti ekskluzija dokazov ščiti obtoženca pred neutemeljenimi posegi državnih organov v njegove osebnostne pravice v kazenskem postopku.

10. Kot je povzeto v izpodbijani sklep, so organi odkrivanja na podlagi podatkov v prijavi o gojenju trave dne 22. 9. 2016, kot sta potrdili tudi priči I. O. in K. M., te podatke temeljito preverili, saj iz uradnega zaznamka, sestavljenega 23. 9. 2016 (listna št. 7) na PP ... izhajajo ugotovitve o osebnih podatkih za J. V. ni M. J., ki naj bi po navedbah prijavitelja gojila travo na naslovu ..., za oba je bila ugotovljena njuna predkaznovanost. Policisti PP ... pa so opravili tudi ogled stanovanjske stavbe na naslovu ... (terenska preverka), na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da ta stanovanjska hiša stoji tik ob cesti, je stara ter v slabem stanju, v zgornjem nadstropju iz smeri prihoda proti hiši pa se nahajata dve okni, eno okno in sicer desno je založeno z mavčnimi ploščami, na drugi strani hiše pa se je v zgornjem nadstropju prav tako nahajata dve okni, pri tem pa je levo okno zakrito z roleto oziroma imitacijo. Na tem naslovu pa naj bi v času terenske preverke prebivale štiri osebe. Organi odkrivanja so opravili tudi poizvedbe o porabi električne energije na naslovu ... in s strani E. d.d. prejeli dne 26. 9. 2016 dopis, iz katerega izhaja, da je na tem naslovu v obravnavanem času bila poraba električne energije višja od povprečne porabe v gospodinjstvu. Na taki podlagi pa je okrožni državni tožilec dne 26. 9. 2016 pri Okrožnem sodišču v Celju predlagal izvedbo hišne preiskave na naslovu ..., odredba o izvedbi te hišne preiskave pa je bila izdana pod opr. št. I Kpd 40394/2016 z dne 27. 9. 2016. 11. Prijava D. G. dne 22. 9. 2016 je torej predstavljala le podlago za sklepanje o obstoju razlogov za sum, to je za najnižjo stopnjo spoznanja, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, oziroma da se le-to izvršuje. Ker pa je policija z zbiranjem obvestil po prijavi nadaljevala in zbrala zadostne podatke, iz katerih so izhajala dejstva in okoliščine, ki so neposredno kazale na obstoj utemeljenih razlogov za sum, da se izvaja kriminalna dejavnost, pa je v nasprotju s pritožbenimi navedbami izdana odredba, opr. št. I Kpd 40394/2016 z dne 27. 9. 2016 bila zakonita, zato ne vzdrži pritožbeni očitek, da so bili nezakonito izvedeni vsi ostali dokazi v preiskovalnem postopku. Kar pa zadeva sklicevanje pritožbe na odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-2094/2006 z dne 20. 3. 2008 in v opr. št. Up-1006/2013 z dne 9. 6. 2016 pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je z navedenima ustavnima odločbama Ustavno sodišče opozorilo na dolžnost obrazložitve odredbe o hišni preiskavi glede potrebnega dokaznega standarda, ki je podlaga za odreditev tega preiskovalnega dejanja in nista povsem primerljivi z obravnavano zadevo.

12. Po povedanem je torej prvo sodišče zanesljivo ugotovilo, da je bila prijava kaznivega dejanja 22. 9. 2016 na PP ... podana s strani D. G. Taka prijava je omogočala sklepanje o obstoju razlogov za sum, da je bilo storjeno uradno pregonljivo dejanje in je torej bila podlaga za nadaljnje policijsko ukrepanje v smislu določb člena 148 ZKP, zato je brez dvoma dosegala najmanj status anonimne prijave, za katero pa obstoječa sodna praksa nalaga, da mora policija po prejemu anonimnega obvestila o storjenem kaznivem dejanju nadaljevati z zbiranjem podatkov, iz katerih izhajajo dejstva in okoliščine, ki neposredno kažejo na izvrševanje kriminalne dejavnosti, torej da podatke v prijavi ustrezno preveri. Ker so policisti PP ... prijavo D. G. dne 22. 9. 2016 temeljito raziskali in preverili vsestransko, so torej v nadaljevanju zbrani podatki policije (uradni zaznamek o dejstvih in okoliščinah, preverka o porabi električne energije na objektu ..., podatki za osebi J. V. in obt. M. J. in za osebe, ki imajo prijavljeno bivališče na naslovu ...), bili zadostna podlaga za odreditev hišne preiskave, ki jo je dne 27. 9. 2016 (listna št. 9) pod opr. št. I Kpd 40394/2016 odredil preiskovalni sodnik. Ali še drugače, samo dejstvo, ali je prijavo 22. 9. 2016 podal D. G. ali ne, ni bilo odločilno za nadaljnje aktivnosti policije, ki jih je ta izvajala v skladu s svojimi pristojnostmi. Tudi če bi bila prijava anonimna, bi morala policija tako anonimno prijavo temeljito preveriti, kar pa je v obravnavanem primeru bilo tudi storjeno. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je zahtevo za izločitev dokazov obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno, kajti prijava z dne 22. 9. 2016 ni bila pridobljena z nobeno kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato so tudi vsi, na podlagi te prijave zbrani dokazi, bili pridobljeni zakonito.

13. Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek člena 402 ZKP) in izpodbijani sklep potrditi ob odsotnosti kršitev iz petega odstavka člena 402. ZKP.

14. Ker zagovornik obtoženca s pritožbo ni uspel, bi moral obtoženec plačati strošek pritožbenega postopka – sodno takso. Taksna obveznost za pritožbo pa bo zanj nastala v primeru, če bo obtoženec spoznan za krivega storitve očitanega mu kaznivega dejanja.

1 Primerjaj sodbi VS RS, opr. št. I Ips 61352/2011 z dne 5. 6. 2014 in opr. št. I Ips 238/2005 z dne 8. 9. 2005.