Jedro

Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnika, da se mu kot zavarovalna doba upošteva doba v obdobju od datuma rojstva do 25. 6. 1991 v nekdanji SFRJ in kasneje v RS po stopnji 12/16. Tožniku spornega obdobja ni mogoče priznati kot posebne zavarovalne dobe. Ker toženec pri srbskem nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni opravil poizvedbe pri vojaškem organu tedanjega nosilca vojaškega zavarovanja s sedežem v Beogradu glede obveznega pokojninskega zavarovanja pri Posebni samoupravni interesni skupnosti vojaških zavarovancev kasneje Fondu s sedežem v Beogradu, ob dejstvu, da je tožnik zahteval priznanje opravljanja aktivne vojaške službe vse od rojstva dalje, je sodišče opravilo poizvedbe pri Upravi za obrambo Maribor, Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve v Mariboru kot tudi pri Ministrstvu za obrambo Republike Srbije. Opravljena poizvedba pri Upravi za obrambo Maribor je potrdila, da je tožnik služil vojaški rok od 23. 11. 1993 do 21. 2. 1994 in od 21. 2. 1994 do 23. 5. 1994 v Teritorialni obrambi Republike Slovenije. Ministrstvo za obrambo Republike Srbije je 21. 7. 2023 potrdilo, da tožnik ni bil zaveden v nobeni od uradnih evidenc, s katerimi razpolaga kadrovska uprava Sektorja za kadre Ministrstva za obrambo. Pravilen je dokazni zaključek sodišča, da je izvedeni dokazni postopek potrdil ugotovitve upravljalca matične evidence Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da v matični evidenci tožnik ni evidentiran.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št.: ..., št. dosjeja: ..., z dne 3. 2. 2022 in št.: ..., št. dosjeja: ..., z dne 22. 10. 2021 ter da se tožniku v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba upošteva obdobje aktivne vojaške službe v JLA od datuma rojstva do 25. 6. 1991 s povečanjem po stopnji 12/16. 2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Na naroku za glavno obravnavo ni mogel predstaviti vseh dokazov, da je sodeloval v vojni v letih 1982 do 1983. Hotel je predložiti 600 materialnih listinskih dokazov glede službovanja z obrazložitvami, vendar so se sodišču zdeli preobsežni, zato jih ni sprejelo. V 226. členu ZPP ni navedena količinska omejitev predlaganih dokazov za dokazovanje navedb. Ker je bil uslužbenec vojaške pisarne v A. terorist, ni mogel priti do vojaške knjižice in drugih potrebnih dokumentov, zato je bil primoran svoje delo dokazovati z imenovanimi PETY dokumenti. Sodišče ni spoštovalo Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah, ki določa, da vojaški naborniki niso mlajši od 16 let. Spoštovati se mora največja korist otroka in skladno s tem tožniku pripada tudi pokojninska zavarovalna doba. Omejitev za delo ni imel. Pred osamosvojitvijo je tožniku KOS JLA izdala vojaško knjižico Slovenske vojske 5. 1. 1991. Vojaške knjižice JLA in sorodne službe v formatu knjižice, pa mu niso izdali, ker so delali protizakonito. Leta 1977 je bil prijavljen kot terenski oficir. Z opravljanjem svojega dela je izboljšal finančno stanje v SFRJ. Opozori na hipotekarne kredite v SFRJ. Izpostavi sukcesijo ter se naveže na Slabo banko. Opozori na nečedne posle polkovnika srbske vojske v A. Republika Slovenija zaradi tožnikovega delovanja ni zapadla pod Slabo banko, kar kaže na kakovost tožnikovega dela. Bil je član mednarodne in domače vojaške operacije. Delati je moral vsaj dva delovnika na dan, vse dni v letu od ... 1974 do 25. 6. 1991. Rojen je bil v prvem letu kot kote fabrikant, to je vojaški robot - oseba s programiranim rojstvom za izpolnitev vojaške naloge. Je pristaš pokojnin. Opozarja na 4. člen ZPIZ. Ker je rojen ... 1974, je že precej nad upokojitveno starostjo, saj se zniža starostna meja za čas vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja od dopolnjenega 18. leta starosti. Toženec mora odgovarjati za škodo. Že v SFRJ so izvajali politično torturo, ki še traja. Spoštovati je potrebno 2., 14. in 26. člen Ustave RS. Rezervni oficirji iz SFRJ so vlagali velike napore, da je ostal v mednarodni vojaški operaciji in je bil prisiljen v trgovino z ljudmi. Našteje različna kazniva dejanja po Kazenskem zakoniku. Kot otrok je delal zelo zahtevne stvari vojaškega upravljanja. Država si je z njegovim delom priskrbela korist, pokojninsko zavarovalno dobo so poneverili in neupravičeno kratili. Na podlagi tožnikovega dela je Republika Slovenija iz proračuna EU prejela sredstva, njemu pa ne priznajo pokojninskih let za delo, ki ga je opravljal od rojstva dalje. Opozori na načelo materialne resnice po ZUP. Ni bilo ugotovljeno pravilno dejansko stanje in neekonomičnost postopka. Dejansko stanje na podlagi uradnih podatkov bi moral ugotoviti organ in sodišče, zato ni potrebno zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic. Sodišče ni pregledalo vseh listin ter ni poklicalo prič, kar bi moralo storiti skladno z zakonom. Uradne osebe so se odločile, da je potrebno dokazovanje, dokazovanja pa ni dopustilo. Sodišče ga ni zaslišalo, ker ni hotelo ugotoviti resničnega dejanskega stanja. Priče niso poklicali nobene, čeprav jih je navedel več kot 40. Sodišče ga je s sodbo oropalo za vso delo za JLA, KOS, UDV, TO, zvezno policijo in druge mednarodne organizacije. Osebe, ki so povezane in ga hočejo oškodovati so mu ukradle 21 let pokojninske dobe. Zaradi vseh prizadevanj za Slovenijo, bi mu morali priznati vtoževano zavarovalno dobo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti zatrjevanih. Sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki temeljijo na pravilnih materialnopravnih izhodiščih.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št.: ..., št. dosjeja: ... z dne 3. 2. 2022 in št.: ..., št. dosjeja: ... z dne 22. 10. 2021, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnika, da se mu kot zavarovalna doba upošteva doba v obdobju od datuma rojstva do 25. 6. 1991 v nekdanji SFRJ in kasneje v RS po stopnji 12/16. 6. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je tožnik upravičen do priznanja zavarovalne dobe od rojstva; to je od ... 1974 do ... 1989, ko je tožnik dopolnil 15 let starosti po stopnji 12/16. 7. Sodišče se je ustrezno opredelilo do vseh relevantnih dejstev, ki jih določa materialno pravo. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da mu je bila kršena pravica do izjave oziroma do sodelovanja v postopku, ki je temeljna pravica stranke. V kontradiktornem postopku je potrebno dati vsaki stranki možnost, da sodeluje v dokaznem postopku, da dokaze predlaga, zahteva njihovo izvedbo ter se izjavi o vsem procesnem gradivu, na podlagi katerega sodišče lahko sprejme svojo odločitev. Neizvedba predlaganega dokaza predstavlja kršitev načela kontradiktornosti, s tem pa tudi bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, v primerih, ko za zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza ni utemeljenih razlogov. To pravilo ne more biti uveljavljeno brez izjem, saj stranke s številnimi predlogi obremenjujejo procesno gradivo. Absolutna dolžnost izpeljati vse predlagane dokaze bi bila v nasprotju z načelom učinkovitega sojenja, zlasti sojenja v razumnem roku, saj stranke kopičijo predloge za izvajanje dokazov, s katerimi dokazujejo isto dejstvo. Sodišče ni vedno dolžno izvesti predlaganega dokaza, če obstajajo za tako odločitev upravičeni razlogi, ki jih mora ustrezno obrazložiti. Sodišče je v 4. točki pojasnilo, zakaj je zavrnilo posamezne tožnikove dokazne predloge, skladno s stališčem Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS, da mora biti neizvedba predlaganega dokaza obrazloženo pojasnjena.1

8. Kljub tožnikovi trditvi, da sodišče zaradi preobsežnosti neutemeljeno ni hotelo sprejeti obsežne listinske dokumentacije, ni podane kršitve pravice do kontradiktornega postopka. Skladno s petim odstavkom 226. člena ZPP je sodišče utemeljeno štelo, da je tožnik sporni dokaz umaknil, ker ni predložil pisnega povzetka najbolj bistvenih navedb in podatkov v priloženih listinah vključno z navedbo strani, na katerih so te navedbe oziroma podatki v predloženi dokumentaciji.

9. Neutemeljen je pritožbeni očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče ni izvedlo vseh predloženih dokazov in ni sledilo načelu materialne resnice. Prvostopno sodišče je ugotovilo vsa odločilna dejstva za odločitev o priznanju obdobja aktivne vojaške službe JLA od datuma rojstva do 25. 6. 1991 kot zavarovalno dobo s povečanjem po stopnji 12/16. Nesporno je bil tožnik prvič vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z 11. 7. 1994 na podlagi delovnega razmerja pri delodajalcu B. z. o. o. 10. Obširen dokazni postopek, ki ga je izvedlo sodišče, dokazuje, da tožniku spornega obdobja ni mogoče priznati kot posebne zavarovalne dobe. Ker toženec pri srbskem nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni opravil poizvedbe pri vojaškem organu tedanjega nosilca vojaškega zavarovanja s sedežem v Beogradu glede obveznega pokojninskega zavarovanja pri Posebni samoupravni interesni skupnosti vojaških zavarovancev kasneje Fondu s sedežem v Beogradu, ob dejstvu, da je tožnik zahteval priznanje opravljanja aktivne vojaške službe vse od rojstva dalje, je sodišče opravilo poizvedbe pri Upravi za obrambo Maribor, Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve v Mariboru kot tudi pri Ministrstvu za obrambo Republike Srbije. Opravljena poizvedba pri Upravi za obrambo Maribor je potrdila, da je tožnik služil vojaški rok od 23. 11. 1993 do 21. 2. 1994 in od 21. 2. 1994 do 23. 5. 1994 v Teritorialni obrambi Republike Slovenije. Ministrstvo za obrambo Republike Srbije je 21. 7. 2023 potrdilo, da tožnik ni bil zaveden v nobeni od uradnih evidenc, s katerimi razpolaga kadrovska uprava Sektorja za kadre Ministrstva za obrambo.2 Pravilen je dokazni zaključek sodišča iz 11. točke obrazložitve, da je izvedeni dokazni postopek potrdil ugotovitve upravljalca matične evidence Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da v matični evidenci tožnik ni evidentiran.3

11. Tožnik ni zmogel dokaznega bremena obstoja pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v vtoževanem obdobju. Iz podatkov matične evidence toženca niti ne izhaja, da bi bil tožnik v času, ko je služil vojaški rok v Teritorialni obrambi RS, prostovoljno zavarovan.4 Tudi v predpisih na temelju služenja vojaškega roka ni podlage za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje.

12. Dolžnost pritožbenega sodišča se je opredeliti se le do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena, zato se v obrazložitvi ni potrebno opredeljevati do navedb, ki za odločitev niso relevantne.

13. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

1 Sodišče je ustrezno pojasnilo zavrnitev dokaznih predlogov za zaslišanje tožnikovih sodelavcev kot prič, ki so umrli, za še živeča takratna sodelavca, pa tožnik ni poznal naslova bivališča. 2 Ob tem je bilo pojasnjeno, da ni mogoče, da bi bil tožnik v poklicni vojaški službi od rojstva do dopolnjenega 17. leta starosti. 3 Tožnik je izpovedal, da ga v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso prijavili, da ne razpolaga z delovno knjižico niti s posebno vojaško legitimacijo, ni pa se spomnil, ali je v relevantnem obdobju prejel odlikovanje za posebne zasluge, pogum, hrabra dejanja. Za svoje zasluge oziroma delo ni prejemal plače, kar vse bi lahko dokazovalo, da je tožnik v vtoževanem času dejansko delal. 4 Skladno z 2. alinejo 24. člena ZPIZ-92 (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami in dopolnitvami) so se lahko državljani RS, ki so dopolnili 15 let starosti in niso bili obvezno zavarovani ter so služili vojaški rok, prostovoljno zavarovali.