Jedro

Izjava dediča, da sodedinji prepušča svoj delež na določenih nepremičninah zaradi sporazuma o njihovi obnovi, dediča ne veže v zvezi z naknadno najdenim zapustničinem premoženjem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 14.1.1997, opr.št. D 16/96 po pok. A.H., razglasilo A. S. in B. M. za zakoniti dedinji pozneje najdenega premoženja, to je 3/8 vl.št. 646 k.o. B. s pripisanima parcelama št. 694 njiva in št. 41 pašnik ter 3/8 vl.št. 1832 k.o. D.. z vpisano edino parcelo št. 143/2 njivo.

Proti sklepu se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožuje zapustničin nečak Š. M. kot zakoniti dedič. Poudarja, da v postopku izdaje sklepa o dedovanju z dne 14.1.1997 ni podal izrecne izjave o odstopu svojega dednega deleža celotne zapuščine po pok. A. H. v korist drugega zakonitega dediča v smislu 2. odst. 136. člena ZD. Na podlagi dopisa z dne 20.9.1993 odvetnice N. V., pooblaščenke dedinje B. M., ki ga izrecno šteje samo za informacijo, je s podpisom potrdil le, da se strinja s tem, da svoj delež odstopi tej dedinji vendar zgolj na hiši in hlevu z.k. telo II. in III. vl.št. 1145 k.o. D.. Čeprav tega soglasja na dopisu odvetnice nikakor ni mogoče šteti za izjavo o odstopu celotnega deleža sodedinji, ga je sodišče pri izdaji sklepa o dedovanju obravnavalo tako. Kot neuka stranka se zoper takratni sklep ni pritožil, dodatni sklep o dedovanju pa zato spet temeji na opisani zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in bistveni kršitvi določb pravdnega postopka. Obstaja namreč le njegovo soglasje, da je pripravljen odstopiti zakoniti dedni delež na navedenih nepremičninah, ne pa v celoti. Izpodbijani sklep naj se torej razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Pritožba je utemeljena. V dopisu pooblaščenke dedinje B. M., odvetnice V. (v spisu pri red.št. 93), poslanem v letu 1993 vsem zakonitim dedičem po pok. A. H. in tudi pritožniku, je izrecno predlagano, da naslovniki brezplačno odstopijo B. M. svoje solastne deleže, ki jih bodo pridobili z dedovanjem na z.k. telesu I. in II . vl.št. 1145 k.o.D., ki ju v naravi predstavljata hiša in hlev, bivša "J. domačija" v L. Pritožnik je soglasje k taki ureditvi dal s svojim podpisom na navedenem dopisu, kar ni sporno. Prvo sodišče pa je to očitno štelo za dedno izjavo in jo kot tako upoštevalo v sklepu o dedovanju z dne 14.1.1997 (red.št. 118), pri čemer pa ob formulaciji pod tč. I/5 izreka, da "so se preostali zap. nečaki oziroma njihovi pranečaki dedovanju odpovedali oziroma so vsak svoj zakoniti dedni delež odstopili v korist sodedinje B. M.", niti ni jasno, za katere od dedičev je štelo, da so se dedovanju odpovedali, kateri pa so deleže odstopili. Ne glede na to, kako je torej sodišče prve stopnje tolmačilo pritožnikovo prejšnjo izjavo, pa je v opisanih okoliščinah, razvidnih iz zapuščinskega spisa očitno, da ga ta izjava ne more vezati v zvezi z naknadno najdenim premoženjem, za katero takrat še ni vedel. Pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (1. odst. 221. člena ZD) torej po presoji pritožbenega sodišča v konkretni zadevi niso izpolnjeni.

Izpodbijani sklep je zato razveljavilo (čl. 380, tč. 3 ZPP/77 v zvezi s čl. 163. ZD), da bo pritožniku v ponovljenem postopku omogočeno podati ustrezno dedno izjavo glede kasneje najdenega zapustničinega premoženja.