Cestno prometni prekrški in italijansko redarstvo

Datum

23.12.2024

Številka

07121-1/2024/1574

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Upravni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis glede nezakonitega pridobivanja osebnih podatkov o slovenskih državljanih s strani italijanskega redarstva za namen izdaje glob zaradi prekrškov povezanih s cestnoprometnimi pravili.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP ni pristojen za razlago tujih nacionalnih pravnih predpisov in ne more sprejeti odločitev namesto italijanskega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov, ki je edini pristojni nadzorni organ za preverjanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov s strani italijanskih javnih organov.

Prav tako v konkretnem primeru v skladu s 55. členom Splošne uredbe IP v postopka ne more nastopati kot zadevni nadzorni organ, saj ne gre za čezmejni postopek. Svetujemo vam, da se obrnete neposredno na italijanski nadzorni organ – Garante per la protezione dei dati personali.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. IP prav tako ne more presojati zakonitosti postopkov drugih tujih organov. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

Tako posredovanje kot tudi hramba podatkov sta obliki obdelave osebnih podatkov, ki sta dopustni samo v primeru, da zanje obstaja zakonita pravna podlaga. V skladu s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ali ima italijansko redarstvo pravno podlago za obdelavo vaših osebnih podatkov, pa IP v svojem postopku ne more ugotavljati, saj za to ni pristojen. Namreč v skladu z drugim odstavkom 55. člena Splošne uredbe je za obdelavo osebnih podatkov s strani javnih organov ali zasebnih teles, ki delujejo na podlagi točke c) ali e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, pristojen nadzorni organ zadevne države članice. V takih primerih se 56. člen in s tem postopek čezmejnega sodelovanja ne uporablja.

To v konkretnem primeru pomeni, da je za nadzor nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov s strani italijanskega redarstva pristojen le italijansko nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov (Garante per la protezione dei dati personali, https://www.garanteprivacy.it/home). Četudi bi šlo v konkretnem primeru za obdelavo osebnih podatkov slovenskega državljana, IP ni pristojen za nadzor nad takšno obdelavo. Prav tako se v takšnih primerih ne sproži postopek čezmejnega sodelovanja, kjer bi IP nastopal kot zadevni nadzorni organ. Posledično vam IP svetuje, da se obrnete neposredno na italijanski nadzorni organ kot edini pristojni nadzorni organ v takšnem primeru.

IP dodatno še pojasnjuje, da lahko posameznik v okviru pravice do seznanitve po 15. členu Splošne uredbe pri upravljavcu podatkov preveri zakonitost obdelave svojih osebnih podatkov. Pravica do seznanitve od upravljavca zahteva, da posamezniku potrdi, ali v zvezi z njim obdeluje osebne podatke ter mu zagotovi določene informacije, med drugim tudi glede namenov obdelave podatkov, glede uporabnikov oziroma kategorij uporabnikov podatkov, predvidenega obdobja hrambe in vse razpoložljive informacije v zvezi z virom osebnih podatkov, če ti niso bili pridobljeni od posameznika, na katerega se nanašajo. Praviloma je uveljavljanje pravice dostopa za posameznika brezplačno, razen če so njegove zahteve očitno neutemeljene ali pretirane zlasti zato, ker se ponavljajo. Več informacij o pravici dostopa do osebnih podatkov in glede njenega uveljavljanja je dostopnih na naši spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Neja Domnik, Državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka