Jedro

Za izvedence, ki nimajo statusa sodnih izvedencev, je nagrada predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in strokovno institucijo ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, kot se običajno plačuje za tako delo. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo stroške odmeriti v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Tudi po večinskem stališču sodne prakse v primerih, ko sodišče izvedensko delo zaupa instituciji, slednjega pravilnika ni mogoče uporabiti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni: - v I. točki izreka tako, da se znesek 5.605,63 EUR nadomesti z zneskom 5.372,06 EUR, znesek 1.233,24 EUR z zneskom 1.181,85 EUR in znesek 6.838,87 EUR z zneskom 6.553,91 EUR ter v III. točki izreka tako, da se znesek 6.838,87 EUR nadomesti z zneskom 6.553,91 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje Fakulteti A. Univerze B. za izdelano pisno izvedensko mnenje z dne 11. 3. 2020 odmerilo bruto nagrado in stroške v znesku 5.605,63 EUR ter 22 % DDV v znesku 1.233,24 EUR, skupaj 6.838,87 EUR. Odredilo je, da se znesek izplača iz predujma tožeče stranke, ki ji je še naložilo, da mora v 15 dneh plačati manjkajoči predujem v znesku 4.838,87 EUR.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Uvodoma poudarja, da ima pravni interes za pritožbo, kljub temu, da je predujem za stroške založila tožeča stranka. Nagrada in stroški postavljenega izvedenca so strošek pravdnega postopka, ki lahko v končni posledici glede na uspeh prizadenejo tudi toženko. Sodišče je instituciji priznalo nagrado in stroške, priglašene na podlagi Cenika institucije, namesto na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Za odmero na podlagi cenika ni podlage ne v zakonu ne v sklepu o postavitvi izvedenca. Iz slednjega ne izhaja dogovor med sodiščem in institucijo, da bodo stroški in nagrada obračunani po Ceniku institucije. Ob odsotnosti drugačnega dogovora bi morala institucija priglasiti stroške skladno s Pravilnikom. Tudi če bi bila nagrada predmet dogovora med sodišče in institucijo, so neutemeljeno priznani priglašeni stroški v celoti. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je tožeča stranka svoje soglasje podala s tem, ko je za kritje stroškov izdelave izvedenskega mnenja založila predujem, s tem pa je bila dogovorjena tudi vrednost posla, ki se ga je izvedenec zavezal opraviti. Ker institucija plačilu stroškov iz vplačanega predujma ni ugovarjala, je konkludentno podala soglasje za izvedbo naročene izvedenske naloge pod pogoji iz sklepa z dne 13. 9. 2019. Jasno je torej, da je bila vrednost izvedenskega dela dogovorjena v znesku plačanega predujma, to je 2.000,00 EUR. Če bi sodišče ali institucija med pripravo mnenja ocenila, da predujem ne zadošča, bi morale biti o tem obveščene tudi pravdne stranke, ki v končni posledici nosijo stroške izvedenskega dela. Šele na podlagi doplačila predujma bi se lahko štelo, da stranke soglašajo z višjo vrednostjo izvedenskega dela. Pri presoji utemeljenosti nagrade in stroškov je treba izhajati iz splošnih pravil o podjemni pogodbi, za katero se plačilo določi s pogodbo (dogovorom) med sodiščem in izvedencem (642. člen OZ). Ob odsotnosti posebnega dogovora med sodiščem in institucijo, je treba kot dogovorjeno vrednost upoštevati znesek plačanega predujma 2.000,00 EUR. Podana je tudi absolutno bistvena kršitev pravil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker toženki ni bilo omogočeno, da se izjavi o podlagi za obračun stroškov in nagrade institucije in o vrednosti izvedenskega dela, pa tudi s Cenikom institucije ni bila seznanjena. Ker sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov za priznanje nagrade, sklepa ni mogoče preizkusiti in je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče ni ovrednotilo priglašene nagrade in stroškov glede na zahtevnost in obseg izvedenskega dela. Toženka še opozarja, da je izvedenec priglasil posredne stroške v višini 20 %, čeprav iz stroškovniku priglašenega Sklepa o pokrivanju posrednih stroškov UO Univerze B. izhaja, da se posredni stroški obračunavajo v višini 15 %. Ker se sodišče ni opredelilo do posameznih postavk stroškovnika, je vsebinska pritožba nemogoča. 3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožeči stranki in strokovni instituciji (Fakulteti A. Univerze B.).

4. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da ima pritožba toženke dva nedovoljena cilja, in sicer da v vseh ostalih podobnih postopkih, ki potekajo med strankama, dejansko izloči enega od redkih neodvisnih izvedencev, ki niso pod njenim vplivom, in da še dodatno zavleče ta postopek. Toženka se le spreneveda, saj ve, da strokovna institucija zahteva stroške po ceniku. V zadevi II P 2612/2016 so bili stroški bistveno višji, pa toženka ni imela pripomb. Toženka za pritožbo nima niti pravnega interesa oziroma je njen interes le zloraba pravic.

5. Fakulteta A. Univerze B. je v odgovoru na pritožbo navedla, da je mogoča vsebinska presoja stroškovnika, če se ga primerja z zneskom, ki ga je toženka plačala sodnemu izvedencu v vsebinsko enaki pravdi II P 1271/2018, in sicer 19.900,00 EUR. Glede napačnega obračuna posrednih stroškov pa je priložila nov stroškovnik.

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13. 9. 2019 opravo izvedenskega dela zaupalo strokovni instituciji, in sicer Fakulteti A. Univerze B. Sklep je sprejelo na podlagi določila tretjega odstavka 245. člena ZPP, po katerem se izvedeniško delo sme zaupati strokovni instituciji, ta pa nato izmed svojih strokovnjakov določi osebo, ki bo delo opravila.

8. Po opravljenem izvedenskem delu je strokovna institucija predložila stroškovnik za opravljeno delo. Pojasnila je, da so osnova za izdelavo stroškovnika porabljene ure po vsebinskih postavkah po tarifi za delo izvedenca - delavec z doktoratom za strokovno delo na Univerzi B. Fakulteti A.; da je urna postavka, sprejeta na UO Fakultete A. dne ..., revalorizirana s stopnjo inflacije, ki je od januarja 2010 do januarja 2020 po podatkih SURS znašala 12,2%; da skladno s sklepom UO Fakultete A., Pravilnikom Univerze B. o izogibanju konfliktov interes in sklepom UO Univerze B. z dne ..., znašajo posredni stroški izvedenih del 20 %.

9. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priglašeno nagrado in stroške v celoti priznalo. Pravilno je pojasnilo, da je za izvedence, ki nimajo statusa sodnih izvedencev, nagrada predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in strokovno institucijo ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, kot se običajno plačuje za tako delo.1 Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo stroške odmeriti v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih2 (v nadaljevanju Pravilnik). Tudi po večinskem stališču sodne prakse v primerih, ko sodišče izvedensko delo zaupa instituciji, Pravilnika ni mogoče uporabiti3. 10. Če gre za izrecen dogovor, je to dogovor med sodiščem kot naročnikom in strokovno institucijo, ne pa dogovor med tožečo stranko in strokovno institucijo, kot izhaja iz (sicer skope in nejasne) obrazložitve izpodbijanega sklepa.4 Iz podatkov spisa je razvidno, da do izrecnega dogovora med sodiščem in strokovno institucijo ni prišlo, in da odmera stroškov dejansko temelji na ceniku strokovne institucije, ki je priložen stroškovniku (list. št. 124-127). Tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa s cenikom res ni bila seznanjena, vendar iz uradnega zaznamka na list št. 133 izhaja, da je vpogledala v spis in fotokopirala stroškovnik strokovne institucije in cenik. S tem ji je bila omogočena pravica do izjave, ki jo je vsaj delno izkoristila v pritožbi, saj navaja, da je izvedenec priglasil posredne stroške v višini 20 %, čeprav iz Sklepa o pokrivanju posrednih stroškov UO Univerze B. izhaja, da se posredni stroški obračunavajo v višini 15 %.

11. Pritožbeno sodišče je v nadaljevanju presojalo, ali je sodišče prve stopnje strokovni instituciji priznalo upravičene stroške za opravila, ki jih je dejansko opravila. Tožena stranka opisu opravljenega dela, številu ur in ceni na uro dela konkretizirano ne oporeka in tudi ne trdi, da katero izmed zaračunanih opravil ni bilo opravljeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bila vsa opravljena dela, ki so navedena v stroškovniku, potrebna. Tudi število ur, potrebnih za posamezno opravilo, je glede na obsežnost in zahtevnost izvedenskega mnenja ocenjeno realno, cena na uro dela (urna postavka) pa v skladu s tarifo za delo izvedenca (delavca z doktoratom za strokovno delo) oziroma sprejeta na UO Fakultete A. dne ... in revalorizirana s stopnjo inflacije (12,2 %).

12. Utemeljena pa je pritožba v delu, kjer nasprotuje višini posrednih stroškov5, ki bi morali biti obračunani v višini 15 % in ne 20 %. Višje sodišče je zato v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je skupni znesek bruto nagrade in stroškov ustrezno znižalo (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Izrek o stroških temelji na 165. členu ZPP. Tožena stranka je s pritožbo uspela v sorazmerno majhnem delu (4,82 %), odgovor na pritožbo pa ni bil potreben strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Zobec Jan, v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, str. 489. 2 Uradni list RS, št. 84/2018. 3 Sklepi VSL I Cp 1857/2002 z dne 18. 12. 2002, VSL I Cpg 397/2013 z dne 11. 4. 2013, VSL II Cp 1585/2018 z dne 29. 10. 2019, VSL I Cpg 782/2015 z dne 8. 9. 2015, VSL II Cp 1947/2020 z dne 28. 1. 2021 (posredno v 6. točki obrazložitve), VSL Cst 84/2011 z dne 20. 9. 2011, VSL II Cp 1565/2020 z dne 28. 9. 2020. Drugače VSL IV Cp 267/2018 z dne 14. 3. 2018. 4 Iz obrazložitve: „Sodišče je s sklepom z dne 13. 9. 2020 zaupalo izdelavo izvedenskega mnenja strokovni instituciji... Tožeča stranka je svoje soglasje podala s tem, ko je za kritje stroškov izdelave izvedenskega mnenja založila predujem. S tem je bila dogovorjena tudi vrednost posla, ki se ga je postavljeni izvedenec obvezal opraviti.“ Pritožba s tem v zvezi pravilno opozarja, da če bi bila vrednost posla res dogovorjena s plačilom predujma, bi moralo sodišče prve stopnje stroške odmeriti v višini plačanega predujma, to je v višini 2.000,00 EUR. 5 Strokovna institucija je v zvezi s tem predložila nov stroškovnik.