Jedro

Za izpolnitev zakonsko zahtevanih pogojev za priposestvovanje služnostne poti je materialnopravno nepomemben obstoj (tudi) drugih poti, v konkretnem primeru obstoj oziroma možnost dostopa po nepremičnini parc. št. 717, k.o. X., ki predstavlja javno pot.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis služnostne pravice hoje in vožnje v zemljiško knjigo.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem, delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnima sklepoma ugotovilo, da za potrebe gospodujočih zemljišč, navedenih v izreku izpodbijane sodbe, ki so v lasti tožeče stranke, obstaja v korist vsakokratnega lastnika teh istih nepremičnin, služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili po v naravi obstoječi makadamski poti širine 2 m, ki se prične na posestni meji med parc. št. 718/0, k.o. X., ID znak 000, ki je v lasti Občine Kamnik in parc. št. 370/3 k.o. X., ID znak 001, ki je v solasti toženih strank in poteka v smeri od parc. št. 718/0, k.o. X., ID znak 002, ki je v lasti Občine Kamnik, na vzhodu, v smeri proti zahodu po parc. št. 370/3, k.o. X., ID znak 003, ki je v solasti toženih strank, južno od parcelne meje parc. št. 717/0, k.o. X., ID znak 004, ki je v lasti Občine Kamnik, vse do posestne meje s parc. št. 370/1, k.o. X., ID znak 005, ki je v solasti toženih strank, kjer se nadaljuje in poteka po tej isti parceli vse do tam, kjer ta služnostna pot pride na javno pot parc. št. 717/0, k.o. X., ID znak 006, ki je v lasti Občine Kamnik (1. točka izreka). Toženima strankama je naložilo izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis zgoraj navedene služnosti (2. točka izreka) ter jima prepovedalo vsakršno poseganje v služnostno pravice hoje in vožnje z vsemi vozili, razvidno iz 1. točke izreka sodbe, še posebej pa sta toženi stranki dolžni opustiti razkopavanje služnostne poti in sta zato dolžni odstraniti zemljo s služnostne poti ob zgornjem severnem robu te iste parcele, ob meji s parc. št. 717/0, k.o. X., ID znak 004, v dolžini cca 20 metrov in zasuti odkopane dele te iste služnostne poti na južnem delu ter služnostno pot utrditi tako, da bo vožnja po njej varna za vsa vozila (3. točka izreka). Obenem je odločilo, da morata toženi stranki povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v 15 dneh v višini 1.179,74 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (4. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da ima tožeča stranka do svoje nepremičnine možnost dostopa po nepremičnini parc. št. 717, k.o. X., ki predstavlja javno pot in to pot naj tožeča stranka uporablja. Opozarja na ugotovitev sodnega izvedenca v postopku opr. št. P 42/2010, ki je navedel, da je, z ozirom na potek urejene meje in zatrjevanega območja motenja, prikazano območje, kjer so bila dejansko izvedena gradbena dela, znotraj parcelnih meja parcele 717, k.o. X., in je zato v tem delu dejansko stanje ostalo najmanj nepopolno ugotovljeno in bi moralo sodišče izvesti tudi ogled na kraju samem, kjer bi se lahko prepričalo v zatrjevano dejstvo, da tožeči stranki ni potrebno voziti ali hoditi po nepremičnini tožene stranke, zato, da lahko dostopa do svoje nepremičnine. Potrebno je tudi opozoriti na funkcijo stvarne služnosti, katere namen izvrševanja je v tem, da najmanj obremenjuje lastnika obremenjene nepremičnine. V obravnavanem primeru pa se je zgodilo ravno to, da je nepremičnina tožene stranke neupravičeno obremenjena s pravico tožeče stranke, čeprav ima na voljo javno pot za nemoten dostop do svoje nepremičnine.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in je predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnik je s tožbo uveljavljal ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje s priposestvovanjem, kar pomeni, da je uveljavljal ugotovitev stvarne pravice na podlagi zakona (na originaren način) in ne na podlagi pravnega posla. Dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila zato nima pravne podlage in ga je potrebno zavrniti. Pritožbeno sodišče je moralo ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijano sodbo v tem delu po uradni dolžnosti ustrezno spremeniti na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP.

6. V preostalem delu pa je izpodbijana sodba pravilna ter zakonita in ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo v preostalem delu, v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

7. Tožena stranka ne oporeka ugotovljenemu dejstvu, da so v konkretnem primeru podani pogoji za priposestvovanje t.i. nepravne služnosti do priposestvovanje katere pride, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služeče stvari, pa temu ni nasprotoval. Bistvo pritožbenih navedb je, da ima tožnik možnost dostopa do svojih nepremičnin po parc. št. 717, k.o. X., ki predstavlja javno pot. Za izpolnitev zakonsko zahtevanih pogojev za priposestvovanje služnostne poti je materialnopravno nepomemben obstoj (tudi) drugih poti, v konkretnem primeru obstoj oziroma možnost dostopa po nepremičnini parc. št. 717, k.o. X., ki predstavlja javno pot. Prenehanja služnost zaradi obstoja druge (javne) poti tožena stranka ne more doseči z ugovorom v konkretni pravdi, temveč zgolj s tožbo oziroma ustrezno postavljenim oblikovalnim zahtevkom (1).

8. Pritožba sodišču prve stopnje še očita, da je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in bi moralo izvesti tudi ogled na kraju samem, ob tem pa spregleda, da tožena stranka dokaznega predloga z ogledom na kraju samem v tem postopku ni postavila.

9. Tožnik ni upravičen do povračila stroškov pritožbenega postopka, saj je bila sprememba tožbe glede izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila posledica odločanja po uradni dolžnosti. Prav tako tožena stranka krije svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, saj njen odgovor ni pripomogel k reševanju pritožbe (prvi odstavek 155. člena v zvez s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ps 112/85.