Jedro

V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da ima kupec B.B., katerega pravni posel je upravni organ odobril, prednostno pravico pred tožnikom, saj meji s svojo parcelo 885/1 na gozd, ki se prodaja. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ne oporeka, je prvostopenjski organ pravilno uporabil materialni zakon in pravni posel, sklenjen z B.B., odobril.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo odobril pravni posel, ki sta ga 31. 3. 2014 sklenila prodajalka Občina A. in kupec B.B., katerega predmet so gozdovi, parc. št. 885/2, 852/1, 852/2, 858/3, 858/6 in 860/1, vse k.o. ..., za kupnino v znesku 23.000,00 EUR (1. točka izreka) ter zavrnil odobritev pravnega posla za sprejemnika ponudbe C.C. (2. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je obravnaval dve vlogi za odobritev pravnega posla, B.B. je uveljavljal predkupno pravico kot lastnik, katerega gozd meji na gozd, ki se prodaja in lastnik katerega gozd je v bližini gozda, ki se prodaja, tožnik pa kot lastnik, katerega gozd je v bližini gozda, ki se prodaja. V postopku je organ ugotovil, da B.B. izkazuje predkupno pravico kot lastnik gozda parc. št. 885/1, ki meji na gozd, ki se prodaja – parcelo 885/2, ter je tudi lastnik gozda, ki je v bližini drugih gozdov, ki se prodajajo. Zaradi izkazane predkupne pravice na podlagi desetega odstavka 47. člena Zakona o gozdovih (ZG) je odobril pravni posel, ki ga je s prodajalko sklenil B.B. 2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. Vsi v prodajo ponujeni gozdovi se prodajajo kot celota po skupni prodajni ceni, zato ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru, da se v postopku odobritve pravnega posla izloči gozd parc. št. 885/2. 3. Tožnik v tožbi navaja, da so se omenjene parcele v preteklosti imenovale vaške gmajne ter so služile kot javno dobro. Lastniki gozdov imajo edini izhod do kamionske ceste preko parcele 885/2 k.o. ... Začasna deponija lesa 4. obračanje tovornjaka. Takratnemu županu je predlagal, da bi prenesel lastništvo na vaško skupnost (odbor) ..., na kar mu je odgovoril, da nimajo nobene vaške skupnosti, zato prilaga članek iz časopisa. Čitanje v časopisu dokazuje, da temu ni tako. Ne razume tudi, zakaj je B.B. sklenil pogodbo o nakupu zemljišč pred iztekom na oglasni deski. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

5. Stranka z interesom v tem postopku B.B. na tožbo ni odgovoril. 6. Stranka z interesom v tem postopku Občina A. pa je na tožbo odgovorila in navedla, da je v skladu z načrtom razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine prodajala zemljišča v kompleksu, ker gre za zaokroženo celoto. V kupoprodajni pogodbi, ki jo je sklenila, je v 2. alinei zapisano, da po zemljišču parc. št. 885/2 k.o. ... poteka neodmerjena gozdna cesta ... Kupec se je v skladu z ZG zavezal po tem zemljišču omogočiti prosto prehajanje. V zvezi z navedbo o vaški skupnosti pa navaja, da po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic agrarne skupnosti na območju Občine A. niso bile ustanovljene.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporna odobritev pravnega posla, sklenjenega med prodajalko Občino A. in sprejemnikom ponudbe B.B. Na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) teče promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami po postopku in na način, določen s ZKZ, če ni glede predkupne pravice kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij z drugim zakonom določeno drugače. V zvezi s citirano določbo je ugotoviti, da je šlo pri obravnavani prodaji za prodajo gozdnih zemljišč. Enajsti odstavek 47. člena ZG določa, da se za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov smiselno uporabljajo določbe ZKZ, če ni s tem zakonom določeno drugače. V zvezi s predkupno pravico pri nakupu gozda pa je v desetem odstavku 47. člena ZG določeno, da ima, razen v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da ima kupec B.B., katerega pravni posel je upravni organ odobril, prednostno pravico pred tožnikom, saj meji s svojo parcelo 885/1 na gozd, ki se prodaja – parcelo 885/2. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ne oporeka, je upravni organ pravilno uporabil materialni zakon in pravni posel, sklenjen z B.B., odobril. 9. V zvezi s tožbenimi ugovori tožnika pa je ugotoviti, da se jih v postopku odobritve pravnega posla ne more upoštevati. Iz vložene pritožbe je razvidno, smiselno ima tožnik enak ugovor v tožbi, da bi bil tožnik zainteresiran zgolj za eno parcelo, ki jo uporablja za izhod iz gozda, vendar mu je v tem smislu organ pravilno pojasnil, da so se parcele prodajale v paketu, „torej ni bilo podlage za izločitev ene parcele iz ponudbe“. Tožniku pa je še pojasniti, da kolikor gre po sporni parceli 885/2 ustaljena gozdna pot, pri spremembi lastnika parcele ne bi smel biti oškodovan.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.