Jedro

Vprašanje takojšnje izpolnitve je treba tudi v obravnavanem primeru razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka tožbo umaknili v celoti, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi (5. 12. 2017), pač pa kmalu po določni seznanitvi z izpolnitvijo. V konkretnem primeru je bilo to na podlagi vloge tožene stranke z dne 6. 7. 2018. Do umika tožbe je prišlo že 15. 10. 2018, v vmesnem času pa tudi niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (II. in III. točka izreka) delno spremeni tako, da se na novo glasi: ''Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 226,94 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.''

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v višini 15,71 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka), da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 255,20 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila (II. točka izreka), ter da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka se pritožuje zoper sklep iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da ji je sodišče napačno naložilo plačilo stroškov postopka tožene stranke. Sklicuje se na vlogo tožene stranke, iz katere je razbrala vsebino izpolnitve in takoj zatem tožbo umaknila. Tožba je bila očitno potrebna, saj je do izpolnitve prišlo šele po njeni vložitvi. Zato meni, da je upravičena do povračila vseh stroškov postopka ter predlaga takšno spremembo izpodbijanega dela sklepa.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in iz razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

5. Tožeča stranka utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da je dolžna toženi stranki povrniti vse stroške postopka, pri čemer pa ne drži, da je v pravdi dosegla izpolnitev zahtevka v celoti, pač pa le v manjšem deležu. 6. Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških postopka utemeljilo na prvem odstavku 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Kot odločilno je štelo, da tožba ni bila umaknjena takoj po izpolnitvi in je zato sklenilo, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti vse stroške postopka. Vendar pa je pomembno, da je tožeča stranka v posledici vložitve tožbe dosegla cca. 5 % izpolnitev zahtevka. Vprašanje takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem primeru razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka tožbo umaknili v celoti, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi (5. 12. 2017), pač pa kmalu po določni seznanitvi z izpolnitvijo. V konkretnem primeru je bilo to na podlagi vloge tožene stranke z dne 6. 7. 2018. Do umika tožbe je prišlo že 15. 10. 2018, v vmesnem času pa tudi niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.

7. Sodišče prve stopnje je toženi stranki v skladu z določili Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015) – po postavkah, ki jih pritožba niti ne izpodbija, priznalo 255,20 EUR, kar v 95 % znaša 242,44 EUR. Stroški tožeče stranke so: 300 točk za tožbo, 50 točk za umik tožbe, 2 % materialni stroški in 22 % DDV, kar znaša 199,91 EUR, skupaj s stroškom sodne takse pa 309,91 EUR. V 5 % to znaša 15,50 EUR. Iz navedenega izhaja, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 226,94 EUR. Stroški, ki jih je sodišče prve stopnje naložilo tožeči stranki v plačilo, se znižajo z 255,20 EUR na 226,94 EUR.

8. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sklepa delno spremenilo tako, da se na novo glasi, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sklepa (3. in 2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela znižati naložene stroške postopka za 11 %, ji je tožena stranka dolžna povrniti pritožbene stroške: 250 točk za pritožbo, 2 % materialne stroške, 22 % DDV, kar znaša 142,80 EUR, glede na delež uspeha s pritožbo pa 15,71 EUR (drugi odstavek 154. člena, 165. člen ZPP).