Jedro

Naslovnik se izmika vročitvi, če sam oziroma odrasel član njegovega gospodinjstva oziroma pooblaščena oseba brez zakonitega razloga noče sprejeti sodnega pisanja (140. člen ZPP/77). Če bi se to zgodilo, bi delavec sodišča tak zaznamek na svoja poročila o vročanju tudi napisal. Ker pa iz poročil izhaja ravno nasprotno, namreč da naslovnika nikoli ni bilo doma, je prvostopno sodišče pravilno štelo, da za vročanje po 144. čl. ZPP/77 ni bilo pogojev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dovolilo obnovo postopka in razveljavilo svojo sodbo zaradi izostanka, opr. št. ... z dne ....

Proti temu sklepu je tožeča stranka po svojem pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga zavrženje predloga za obnovo postopka, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Ocenjuje, da bi prvostopno sodišče moralo zaslišati vročevalca, ki bi potrdil, da je tožencu v nabiralniku pustil šest obvestil in tri sodne pošiljke. Tako bi bil ovržen zaključek prvostopnega sodišča, da se toženec ni izogibal prejemu sodnih pošiljk.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da tožena stranka uveljavlja obnovitveni razlog iz 2. točke 421. člena ZPP/77. Po tem določilu se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko obnovi, če stranki zaradi nezakonitega postopanja, zlasti zaradi opustitve vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Iz obvestila z dne 26.8.1998, ki ga je sodni kurir pustil tožencu, izhaja, da delavec sodišča naslovniku, ker ga ni bilo doma, ni mogel vročiti sodnega pisma, zato ga bo (toženca) poiskal naslednji dan. Če vročitev tudi takrat ne bo mogoča, bo opravljena nadomestna vročitev.

Iz povratnice, pripete k list. št. 21 je razvidno, da je bila poštna pošiljka s tožbo nabita dne 28.8.1998. Tudi vabilo na prvi narok za 8.4.1999 je bilo vročeno po enakem postopku in dne 9.3.1999 nabito (iz povratnice, pripete k list. št. 29, ni razvidno kam) in prav tako tudi prvostopna sodba z dne 8.4.1999 (povratnica, pripeta k list. št. 37). Ta je bila nabita dne 31.5.1999. Iz opisanega načina vročanja ni razvidno, da bi se bil toženec izmikal vročitvi. Naslovnik se izmika vročitvi, če sam oziroma odrasel član njegovega gospodinjstva oziroma pooblaščena oseba brez zakonitega razloga noče sprejeti sodnega pisanja (140. člen ZPP/77). Če bi se to zgodilo, bi delavec sodišča tak zaznamek na svoja poročila o vročanju tudi napisal. Ker pa iz poročil izhaja ravno nasprotno, namreč da naslovnika nikoli ni bilo doma, je prvostopno sodišče pravilno štelo, da za vročanje po 144. čl. ZPP/77 ni bilo pogojev. Zato je utemeljeno predlog za zaslišanje vročevalca kot nepotreben zavrnilo.

Tako se izkaže, da je neutemeljeno pritožbeno stališče, po katerem po dvakrat prejeta obvestila o prispeli sodni pošiljki zadoščajo za zaključek, da je izpolnjen dejanski stan iz 144. člena ZPP/77, ki je predpostavka za nabitje pošiljke na vrata stanovanja.

Ker torej pritožbeni razlog ni podan, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa (2. odstavek 365. člena, v zvezi s 381. členom ZPP/77) pa pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odstavek 380. člena ZPP/77).