7. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., na seji senata dne 27. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 111/2001 z dne 23. 4. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Kp 387/2000 z dne 9. 1. 2001 in sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. K 117/2000 z dne 7. 7. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je bil s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju spoznan za krivega kaznivega dejanja tihotapstva po prvem odstavku 255. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – KZ) in nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem in prvem odstavku 256. člena KZ. Izrečena mu je bila enotna kazen enega leta in petih mesecev zapora. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo tudi zoper sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil njegov zagovornik.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice iz 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva) in kršitev pravic iz 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku). Navaja, da je Vrhovno sodišče "zavrnilo" njegovo dopolnitev k zahtevi za varstvo zakonitosti njegovega zagovornika, ker naj bi bila prepozna. Poslal naj bi jo pred odločitvijo o zahtevi za varstvo zakonitosti in zato pravočasno. S tem naj bi Vrhovno sodišče kršilo pravico iz 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva). V kazenskem postopku naj bi bila kršena pravica do obrambe in izvajanja dokazov v korist obrambe. Vabilo na glavno obravnavo naj mu ne bi bilo vročeno, prav tako ne zagovorniku, čeprav naj bi bila sodnica obveščena o njegovi izbiri zagovornika. Glavna obravnava naj bi bila opravljena na podlagi "lažnega vročevalskega zapisnika". Pritožnik predlaga razveljavitev vseh treh sodb.

B.

3.Ustava v 25. členu določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V zvezi s to določbo je Ustavno sodišče že večkrat pojasnilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več od pravice do pritožbe zoper odločbo prve stopnje ne zagotavlja (npr. v sklepu št. Up-112/94 z dne 6. 3. 1996, OdlUS V, 71). Pritožniku je bila v kazenskem postopku, ki je tekel proti njemu, zagotovljena pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbo je njegov zagovornik vložil in sodišče druge stopnje je o njej vsebinsko odločilo. Glede na to s sodbo Vrhovnega sodišča pritožniku očitno ni bila kršena pravica iz 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva).

4.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice iz druge alineje 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku). V zvezi s to kršitvijo očita sodiščem zmotno ugotovitev, da mu je bilo vabilo za glavno obravnavo vročeno in zaradi tega posledično napačno odločitev za opravo glavne obravnave v njegovi nenavzočnosti. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja sama po sebi ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v kazenskem postopku in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter uporabi prava. V skladu z določbo 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijane odločbe le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z vročitvijo vabila bi bila ustavnopravno relevantna le, če se sodišča ne bi opredelila do pritožnikovih navedb glede vročitve vabila ali bi bile sodbe brez razumne obrazložitve, zakaj je mogoče šteti, da je bilo vabilo obdolžencu vročeno. Iz izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje izhaja argumentirana in razumna obrazložitev, na podlagi česa zaključuje, da je bila vročitev vabila obdolžencu po pooblaščenem vročevalcu opravljena in kako se sodišče opredeljuje do listin obrambe, ki naj bi dokazovale obdolženčevo odsotnost iz države v času vročanja vabila. Iz obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča izhaja, da pritožnik v zahtevi za varstvo zakonitosti s predložitvijo novih listin pravnomočno ugotovljenega dejanskega stanja po drugem odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – ZKP) ne more izpodbijati, da pa v zvezi z uveljavljenimi procesnimi kršitvami ni nastal upošteven dvom v resničnost odločilnih dejstev, ugotovljenih v izpodbijani sodbi v zvezi z vročitvijo. Glede na to pritožniku očitno ni bila kršena pravica iz druge alineje 29. člena Ustave.

5.Pritožnik v ustavni pritožbi le na splošno zatrjuje, da je bila zaradi kršitve pravice iz druge alineje 29. člena Ustave kršena tudi pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist iz tretje alineje 29. člena Ustave, zato Ustavno sodišče zatrjevane kršitve ni moglo presojati.

6.Pritožnik ni izčrpal pravnih sredstev v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do obrambe, ki naj bi jo zagrešilo sodišče prve stopnje s tem, da ni vabilo na glavno obravnavo njegovega zagovornika. Pravna sredstva kot pogoj za vložitev ustavne pritožbe morajo biti izčrpana ne le formalno, temveč tudi po vsebini. Pritožnik je navedeno kršitev uveljavljal šele v dopolnitvi zahteve za varstvo zakonitosti, ki je bila vložena po izteku trimesečnega zakonskega roka, in je zato, kot izhaja iz izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča, to ni obravnavalo. Ker ustavna pritožba glede zatrjevane kršitve ni izčrpana, je Ustavno sodišče ni presojalo.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici dr. Mirjam Škrk, ki je bila izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer