Jedro

Čeprav je po 4. alinei 8. člena uredbe dovolj že sum ali obstoj indica v obveščevalnem delovanju v korist tujih vojaških ali obveščevalnih služb, morajo biti dejstva in okoliščine o tem v toliki meri konkretizirane, da jih je mogoče preveriti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1302/96-8 z dne 9.7.1998 ter zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi z dne 19.7.1996, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo. V obrazložitvi sodbe navaja, da je tožena stranka kot razlog za sprejeto odločitev navedla neizpolnjevanje zakonskega pogoja iz 2. odstavka 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 13/94 - ZDRS), ki se zahteva po 8. točki prvega odstavka 10. člena zakona. Sprejem tožnika v državljanstvo bi po presoji tožene stranke, opravljeni na podlagi 4. alinee 8. člena Uredbe Vlade Republike Slovenije o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94 - uredba) predstavljal nevarnost za obrambo države. Podlaga za tak zaključek so izsledki ugotovitvenega postopka, zlasti listinski dokaz, da tožnik kot upokojena aktivna vojaška oseba JLA še vedno sodeluje z bivšimi aktivnimi vojaškimi osebami iz B., ki zbirajo podatke o Slovenski vojski. Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev pravilna. Tožena stranka je tožniku odrekla sprejem v državljanstvo na podlagi ugotovitve, da bi sprejem tožnika v državljanstvo predstavljal nevarnost za obrambo države po merilu iz 4. alinee 8. člena uredbe, po katerem je takšna nevarnost podana, če je oseba osumljena ali obstaja indic o njenem obveščevalnem delovanju v korist tujih vojaških ali drugih obveščevalnih služb oziroma držav. Za izpolnjevanje tega kriterija zadošča že obstoj suma o obveščevalnem delovanju prosilca za državljanstvo, kar pomeni, da zadošča že obstoj takšnih dejstev, ki po izkušnjah ustreznih služb kažejo na možnost, da le-ta opravlja obveščevalno dejavnost. Kaj obsega pojem obveščevalna dejavnost na področju obrambe države, določa 1. odstavek 32. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94). Obstoj suma takšnega delovanja pri tožniku je utemeljen s podatki, da je tožnik upokojena aktivna vojaška oseba JLA. Tožnik tudi ne zanika odločilne dejanske ugotovitve, ki izhaja iz dopisa ministrstva za obrambo z dne 24.11.1995, da se druži z bivšimi aktivnimi vojaškimi osebami iz B., ki zbirajo podatke o Slovenski vojski. Kljub temu da je tožnik na zaslišanju trdil, da gre le za znance in da razgovori z njimi nimajo nobene zveze z zbiranjem podatkov o Slovenski vojski, je na podlagi ostalih podatkov, ki jih je zbrala Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo, tudi po presoji sodišča, tožena stranka utemeljeno štela, da zaradi druženja s specifičnimi osebami sum obveščevalnega delovanja tožnika obstaja in da torej tožnikovo sedanje ravnanje ne daje zadostnega zagotovila, da ne bo v prihodnje, kot državljan Republike Slovenije, ravnal v nasprotju z državnimi interesi.

Tožnik v pritožbi navaja, da vse do danes ni seznanjen s konkretnimi obtožbami, s kom se videva in sodeluje ter v korist katerih tujih vojaških služb oziroma držav naj bi zbiral podatke. Tožnik ni imel prilike seznaniti se s konkretnimi očitki in se soočiti z osebami, ki ga obremenjujejo, ima pa pravico biti o tem konkretno seznanjen, saj se drugače ne more braniti. Upravni organ, ki je vodil postopek, bi ga moral o tem seznaniti in mu predočiti dejstva in dokaze. Ker mu ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, je podana bistvena kršitev določb postopka, dejansko stanje je nepopolno in zmotno ugotovljeno in je kršen materialni zakon. Odločba tožene stranke in izpodbijana sodba sploh nista obrazloženi, ker ne povesta, zakaj se prošnji za sprejem ne ugodi. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Odklonitev sprejema v državljanstvo Republike Slovenije temelji na dejanskem stanju, da je pri tožniku podan sum opravljanja obveščevalne dejavnosti, ker se druži z bivšimi aktivnimi vojaškimi osebami iz B., ki zbirajo podatke o Slovenski vojski, kar naj bi tudi sam ne zanikal. Toda po presoji pritožbenega sodišča navedeni sklep ne drži. Iz zapisnika o tožnikovem zaslišanju na Upravni enoti B. izhaja, da je tožnik izpovedal, da se z osebami, ki so njegovi znanci, občasno srečuje, da pa ti razgovori nimajo nobene zveze z zbiranjem podatkov o Slovenski vojski. Sploh pa iz zapisnika o zaslišanju in mnenja obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo ni razvidno, za katere osebe izmed tožnikovih znancev obstaja sum, da se ukvarjajo z obveščevalno dejavnostjo. Zato je utemeljen tožnikov ugovor, da ni bil seznanjen s konkretnimi okoliščinami, ki naj bi bile podlaga za odločitev.

Čeprav je po 4. alinei 8. člena uredbe dovolj že sum ali obstoj indica o obveščevalnem delovanju v korist tujih vojaških ali obveščevalnih služb, morajo biti dejstva in okoliščine o tem vendarle v toliki meri konkretizirane, da jih je mogoče preveriti. Obstoj indicev pa mora biti ugotovljen z dokaznimi sredstvi po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Mnenje obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo samo zase ni dokaz, ampak bi toženi stranki lahko bil le podlaga za izvedbo ugotovitvenega postopka.

Ker so bila kršena pravila ZUP in dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, upravno sodišče v določbi prvega odstavka 59. člena ZUS ni imelo podlage za svojo odločitev. Zato je vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 74. člena ZUS sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje.