Jedro

Potem ko je tožnik predložil zahtevana dokazila po 2. odst. 169. čl. ZPP, se pokaže, da že znesek sodne takse za tožbo (300.000,00 SIT) presega povprečni mesečni znesek prihodkov tožnika in njegove žene, ob tem, da je potrebno s temi prihodki preživljati štiri družinske člane.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se dovoli tožeči stranki obročno plačilo sodnih taks in sicer znaša mesečni znesek najmanj 10.000,00 SIT ter zapade vsakega 15-ega dne v mesecu s pričetkom odplačevanja 15.7.2000 dalje do končnega poplačila sodnih taks.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo. Proti navedenemu sklepu se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavi, tožečo stranko pa oprosti plačila sodnih taks, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo obravnavanje in odločanje. Navaja, da so pri presoji utemeljenosti tožnikovega predloga premalo upoštevane njegove družinske in socialne razmere. Žena tožnika je morala najeti kredit za preživetje družine. Res imata tožnik in njegova žena nekaj tolarjev več pokojninskih prejemkov, kot znaša povprečje v RS na zaposlenega, vendar je treba upoštevati, da s tem preživljata sebe in dva odrasla šoloobvezna fanta, ki sta v puberteti in za svoj razvoj potrebujeta več stroškov za prehrano in oblačila kot sicer, ter da se eden od otrok šola na Dunaju, kjer so stroški bistveno večji kot v Ljubljani. Katastrski dohodek tožniku ne prinaša ničesar, v resnici ima več stroškov in izdatkov s temi nepremičninami, kot izkazuje katastrski dohodek, zaradi zapletene in nerešene zemljiškoknjižne situacije pa teh nepremičnin ne more prodati, saj gre za že zazidana stavbna zemljišča, ki so jih prodali že njegovi predniki, pa zemljiškoknjižne zadeve niso urejene. Sodna taksa za tožbo presega znesek pokojnine tožnika in njegove žene, kar pomeni, da bi celotna družina ostala brez enomesečnega prihodka, pri čemer je stanje že sedaj kritično, saj komaj pokrivata nujno potrebne mesečne stroške in izdatke. Prvostopno sodišče bi lahko odločitev o obročnem odplačilu sodnih taks ali pa začasno oprostitev plačila taks do konca pravdnega postopka sprejelo ne glede na to, da tožnik tega ni predlagal. V kolikor višje sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrne, pa predlaga, da mu v tem primeru odloži plačilo sodnih taks do konca pravdnega postopka, ali pa mu omogoči obročno odplačevanje sodne takse z maksimalno možno časovno odložitvijo. Pritožba je deloma utemeljena. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks oprlo na ugotovitve, da so prejemki tožnika in njegove žene (pokojnina in katastrski dohodek) višji v primerjavi s povprečnimi plačami v RS na zaposlenega. Glede na dejstvo, da preživljata še dva otroka, ki študirata in dejstvo, da je sodna taksa visoka, pa bi sodišče lahko dovolilo le obročno odplačilo takse, česar tožnik ni predlagal. Vendar pritožba pravilno opozarja, upoštevajoč v izpodbijanem sklepu citirano materialnopravno podlago (1. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah - ZST in 168. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), da ugotovljena dejstva v prvostopni odločbi ne omogočajo sklepanja o tem, da tožnik glede na svoje splošno premoženjsko stanje zmore takojšnje plačilo sodne takse brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine. Potem, ko je tožnik predložil zahtevana dokazila po 2. odst. 169. čl. ZPP, se pokaže, da že znesek sodne takse za tožbo (300.000,00 SIT) presega povprečni mesečni znesek prihodkov tožnika in njegove žene, ob tem, da je potrebno s temi prihodki preživljati štiri družinske člane, poleg tožnika in njegove žene še njuna otroka, ki se oba redno šolata. Na drugi strani pa tudi pritožbeno sodišče ne more zanemariti, da imata tožnik in njegova žena redne prihodke, tožnik sam pa je še lastnik nepremičnin v k.o. D..., D... in B..., kot izhaja iz obvestila o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohdodnine za leto 1998 (priloga A 15 spisa) torej ima premoženje. Kljub pritožbenim trditvam, da mu nepremičnine ne prinašajo dohodka, jih je potrebno upoštevati v okviru tožnikovega premoženjskega stanja, zato ni razlogov za oprostitev plačila taks, pač pa so podani pogoji za spremembo izpodbijanega sklepa. Po določbi 4. odst. 168. čl. ZPP namreč lahko sodišče plačilo taks tudi odloži do izdaje odločbe ali pa stranki dovoli obročno plačilo, ne glede na določbo 3. odst. istega člena, ki opredeljuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks. Obročno odplačevanje sodne takse z maksimalno možno časovno odložitvijo predlaga sam tožnik v pritožbi v primeru neoprostitve. Obročno plačilo na način, razviden iz izreka tega sklepa, pa glede na sorazmerno nizek znesek obroka (10.000,00 SIT mesečno) po prepričanju pritožbenega sodišča ne bi občutno zmanjšalo mesečnih sredstev za nujno preživljanje tožnika in njegove družine. Glede na deloma utemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo v skladu z določbo 2. in 3. tč. 365. čl. ZPP in sklep sodišča prve stopnje spremenilo.