9. 1. 2024

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila TEKSTILNA TOVARNA OKROGLICA, d. o. o., Volčja Draga, ki jo zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 9. januarja 2024

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. V Cpg 442/2019 z dne 29. 8. 2019 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV Pg 543/2015 z dne 18. 4. 2019 se sprejme v obravnavo.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 172/2019 z dne 19. 11. 2019 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za obnovo postopka, v katerem je bil pravnomočno zavrnjen njen zahtevek za izbris znamke "x-tra tapes". Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrnilo. Presodilo je, da dokazi, ki jih je pritožnica predložila v predlogu za obnovo postopka, ter dejstva, ki jih je dokazovala s temi dokazi, ne predstavljajo subjektivno novih dejstev in dokazov; da pritožnica ni izkazala, da novih dejstev in dokazov ni mogla navesti brez svoje krivde pred pravnomočnim zaključkom prejšnjega postopka; ter da pritožnica v predlogu za obnovo postopka ni navajala takšnih novih dejstev in dokazov, ki bi lahko pripeljali do za pritožnico ugodnejše odločbe. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do pravočasnosti predloga za obnovo postopka in pojasnilo, da je predlog tudi prepozen. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnice. Pojasnilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo procesne določbe in ni kršilo pritožničinih ustavnih in konvencijskih pravic. Glede očitkov pritožnice, da je sodišče prve stopnje v utemeljitev svoje odločitve o zavrnitvi predloga za obnovo postopka dobesedno prepisalo navedbe tožene stranke, argumente pritožnice pa povsem prezrlo, je Višje sodišče zavzelo stališče, da ni podana kršitev določb postopka, če se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa naslonilo na razloge, ki jih je v svojih vlogah navajala že tožena stranka. Kot je pojasnilo Višje sodišče, je odločilno, ali so razlogi pravilni ali ne, razlogom sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče pritrdilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog pritožnice za dopustitev revizije.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev 22. in 23. člena Ustave. Sodišče prve stopnje naj bi v obrazložitev svojega sklepa dobesedno prepisalo trditve tožene stranke iz njene vloge z dne 29. 10. 2018 in naj se pri tem ne bi opredelilo do trditev pritožnice. Sodišče prve stopnje naj bi trditve pritožnice v celoti prezrlo. Ob analizi dobesednih ponavljanj se po mnenju pritožnice jasno izkaže, da sklep sodišča prve stopnje nima kvalitete sodne odločbe, saj naj bi argumentacija sodišča povsem izostala. Pritožnica se ne strinja s stališčem Višjega sodišča, da lahko sodišče kopira navedbe strank, če so utemeljene. Po prepričanju pritožnice je sodišče dolžno pojasniti, zakaj so navedbe pravilne, ter do navedb, s katerimi se sicer strinja, zavzeti svoje lastno stališče. Pritožnica se v ustavni pritožbi sklicuje na ustavnosodno presojo, ki se nanaša na varstvo po 22. in 23. členu Ustave, in sicer v zvezi s prepovedjo sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti, ustrezno obrazložitvijo sodnih odločb ter zahtevo po celoviti vsebinski sodni kontroli. Izpostavlja še vprašanje nepristranskosti sojenja v obravnavani zadevi.

3.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. V Cpg 442/2019 z dne 29. 8. 2019 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV Pg 543/2015 z dne 18. 4. 2019 sprejel v obravnavo (1. točka izreka). O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijanima sodnima odločbama kršene pritožničine človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.

4.Senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 172/2019 z dne 19. 11. 2019 ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (2. točka izreka).

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: namestnik predsednika senata dr. Rok Svetlič ter člana dr. Rajko Knez in dr. Neža Kogovšek Šalamon. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Rok Svetlič Namestnik predsednika senata

⇒

4. 4. 2024

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi družbe TEKSTILNA TOVARNA OKROGLICA, d. o. o., Volčja Draga, ki jo zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 4. aprila 2024

odločilo:

1.Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. V Cpg 442/2019 z dne 29. 8. 2019 in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV Pg 543/2015 z dne 18. 4. 2019 se razveljavita in zadeva se vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

2.Nasprotna stranka iz gospodarskega spora sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.Pritožnica je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za obnovo postopka, v katerem je bil pravnomočno zavrnjen njen zahtevek za izbris znamke "x-tra tapes". Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrnilo. Presodilo je, da dokazi, ki jih je pritožnica predložila v predlogu za obnovo postopka, ter dejstva, ki jih je dokazovala s temi dokazi, niso subjektivno nova dejstva in dokazi in da pritožnica ni izkazala, da novih dejstev in dokazov ni mogla navesti brez svoje krivde pred pravnomočnim zaključkom prejšnjega postopka. Sodišče prve stopnje je odločilo tudi, da pritožnica v predlogu za obnovo postopka ni navajala takšnih novih dejstev in dokazov, ki bi lahko pripeljali do zanjo ugodnejše odločitve. Opredelilo se je tudi do pravočasnosti predloga za obnovo postopka in pojasnilo, da je predlog tudi prepozen. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnice. Pojasnilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo procesne določbe in ni kršilo pritožničinih ustavnih in konvencijskih pravic. Glede očitkov pritožnice, da je sodišče prve stopnje v utemeljitev svoje odločitve o zavrnitvi predloga za obnovo postopka dobesedno prepisalo navedbe tožene stranke, argumente pritožnice pa povsem prezrlo, je Višje sodišče zavzelo stališče, da ni podana kršitev določb postopka, če se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa naslonilo na razloge, ki jih je v svojih vlogah navajala že tožena stranka. Kot je pojasnilo Višje sodišče, je odločilno, ali so razlogi pravilni ali ne, razlogom sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče pritrdilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog pritožnice za dopustitev revizije.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev 22. in 23. člena Ustave. Sodišče prve stopnje naj bi v obrazložitev svojega sklepa dobesedno prepisalo trditve tožene stranke iz njene vloge z dne 29. 10. 2018 in naj se pri tem ne bi opredelilo do trditev pritožnice. Sodišče prve stopnje naj bi trditve pritožnice v celoti prezrlo. Ob analizi dobesednih ponavljanj se po mnenju pritožnice jasno izkaže, da sklep sodišča prve stopnje nima kakovosti sodne odločbe, saj naj bi argumentacija sodišča povsem izostala. Pritožnica se ne strinja s stališčem Višjega sodišča, da lahko sodišče kopira navedbe strank, če so utemeljene. Po prepričanju pritožnice je sodišče dolžno pojasniti, zakaj so navedbe pravilne, ter do navedb, s katerimi se sicer strinja, zavzeti svoje lastno stališče. Pritožnica se v ustavni pritožbi sklicuje na ustavnosodno presojo, ki se nanaša na varstvo po 22. in 23. členu Ustave, in sicer v zvezi s prepovedjo sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti, ustrezno obrazložitvijo sodnih odločb ter zahtevo po celoviti vsebinski sodni kontroli. Izpostavlja še vprašanje nepristranskosti sojenja v obravnavani zadevi.

3.Ustavno sodišče je s sklepom senata št. Up-97/20 dne 9. 1. 2024 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo. O sprejemu ustavne pritožbe je v skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) obvestilo Višje sodišče v Ljubljani, v skladu z drugim odstavkom istega člena ZUstS pa je ustavno pritožbo poslalo v odgovor nasprotni stranki iz gospodarskega spora.

4.Nasprotna stranka iz gospodarskega spora (v nadaljevanju nasprotna stranka) v odgovoru na ustavno pritožbo uvodoma navaja, da pooblastilo pritožnice za zastopanje v postopku pred Ustavnim sodiščem ni posebno, kot tudi ne žigosano s strani pritožnice. Zahteva izločitev sodnika dr. Roka Čeferina in sodnice dr. Špelce Mežnar. V nadaljevanju zatrjuje, da v obravnavani zadevi ne gre za pomembno pravno vprašanje, temveč zgolj za vprašanje kakovosti obrazložitve sodnih odločb, o čemer naj bi se Ustavno sodišče že večkrat izreklo. Pritožnica naj svojih trditev, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih navedb, ne bi konkretizirala ne v pritožbi ne v predlogu za dopustitev revizije niti v ustavni pritožbi, zaradi česar naj bi bili ti očitki po vsebini neizčrpani. Dobesedni prepisi sodišča prve stopnje naj bi bili predvsem stališča iz sodnih odločb v primerljivih zadevah ter citati pravnih stališč, ki jih je v svojem odgovoru na predlog za obnovo postopka navajala nasprotna stranka.

5.Nasprotna stranka se v nadaljevanju odgovora na ustavno pritožbo opredeljuje do posameznih točk izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje in pojasnjuje, zakaj v posameznem primeru naj ne bi šlo za golo prepisovanje navedb nasprotne stranke iz njenega odgovora na predlog za obnovo postopka. Tako naj bi sodišče prve stopnje v prvem odstavku točke 5.1 obrazložitve svojega sklepa le povzelo nekaj navedb nasprotne stranke o tem, da je pritožnica procesno gradivo, ki ga je predložila predlogu za obnovo postopka, v postopku že uveljavljala. Pri tem naj bi sodišče prve stopnje s svojimi sodnimi številkami označilo omenjeno dokumentacijo (npr. list. št. A 42, A46, A 48), kar naj bi pomenilo, da ni šlo za golo prepisovanje navedb nasprotne stranke. V drugem odstavku točke 5.1 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje naj bi sodišče zgolj citiralo stališče sodne prakse, na katero naj bi v svoji vlogi opozorila nasprotna stranka, ter sámo izpostavilo še stališče pravne teorije. V tretjem odstavku točke 5.1 obrazložitve naj bi sodišče le povzelo ugotovitev nasprotne stranke, kdaj je odločba sodišča prve stopnje postala pravnomočna, sodišče pa naj glede na jasno pravnomočnost odločbe ne bi moglo ugotoviti česa drugega. V točki 5.2 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje naj bi sodišče povzelo ugovore nasprotne stranke ter jih sámo tudi presodilo, kar naj bi izhajalo iz zapisa sodišča "Takšno sosledje dogodkov tudi sodišče utrjuje v prepričanju […]". Sodišče prve stopnje naj bi nadalje v točki 5.2 obrazložitve izpodbijanega sklepa ponovno sámo označilo listine z navedbo listovne številke, česar nasprotna stranka v svojem odgovoru na predlog za obnovo postopka naj ne bi navajala. Sodišče naj bi prav tako ugotovilo in navedlo več razlogov, zakaj pritožnica ni izkazala, da izjave Patricije Gulič ni mogla podati pred prvim narokom. Del teh razlogov naj ne bi bil dobesedno prepisan iz vloge tožene stranke. Sodišče naj bi v točki 5.2 obrazložitve tudi povzelo stališča iz ustaljene sodne prakse, na katera naj bi v odgovoru na predlog za obnovo postopka opozorila nasprotna stranka, ter pri tem sámo dodalo sklic na pravno teorijo. V točki 5.3 obrazložitve naj bi sodišče prve stopnje povzelo navedbo nasprotne stranke o trditvah pritožnice iz predloga za obnovo postopka, nato pa naj bi o vsebini elektronske korespondence zapisalo 16 vrstic lastne argumentacije. V nadaljevanju te točke obrazložitve naj bi povzelo procesno gradivo pritožnice in argumentiralo, kaj naj bi iz tega gradiva izhajalo. Nasprotna stranka poudarja, da naj bi sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka lahko zavrnilo že na podlagi neizpolnjenosti ene od predpostavk za obnovo postopka, kot npr. da ne gre za nova dejstva in dokaze. V točki 6.1 obrazložitve naj bi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je pritožnica na novo predložila le prepis zvočnega posnetka glavne obravnave pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, in pri tem navedlo še listovno številko listine, ki je nasprotna stranka naj ne bi navajala. V nadaljevanju naj bi sámo zaključilo, da je listina nedopustna, ker je nastala po pravnomočnosti sodne odločbe. Kljub tej ugotovitvi naj bi sodišče navedlo še dodatne razloge za zavrnitev predloga za obnovo postopka v zvezi s predloženimi zapisniki zaslišanja Evgena Keteja. Pri tem naj bi deloma sledilo razlogom, ki jih je navedla nasprotna stranka v odgovoru na predlog za obnovo postopka, ki pa naj ne bi bili nepravilni. V točki 6.2 obrazložitve naj bi sodišče sledilo ugovorom nasprotne stranke, da je pritožnica za zaposlitev Evgena Keteja pri nasprotni stranki vedela že v času sojenja na prvi stopnji, ter sámo naredilo zaključek, da pri tem ne gre za novo dejstvo, za katero pritožnica ni vedela pred pravnomočnim koncem postopka. Nasprotna stranka poudarja, da pritožnica ni izpodbijala nobene ugotovitve ali razlogov sodišča prve stopnje iz te točke. Sodišče naj bi se na razloge, ki jih je nasprotna stranka navedla v odgovoru na predlog za obnovo postopka, utemeljeno oprlo tudi v točki 6.3 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, saj naj pritožnica nikoli ne bi uveljavljala, da so te ugotovitve in zaključki sodišča napačni. V 7. točki obrazložitve naj bi sodišče prve stopnje svojo ugotovitev, da odločitvi sodišča prve stopnje in Višjega sodišča iz pravnomočno zaključenega postopka ne temeljita zgolj na izpovedi Siniše Gogiča, oprlo tudi na svoje lastne razloge. Prav tako naj bi bil sodišču lasten zaključek 7. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. V 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa naj bi sodišče prve stopnje pri povzemanju navedb nasprotne stranke spremenilo datum vložitve predloga za obnovo postopka, kar naj bi potrjevalo, da sodišče ni kar prepisovalo navedb in razlogov nasprotne stranke. Prav tako naj bi razloge, ki jih je navedla nasprotna stranka, preučilo in se do njih opredelilo, na primer tako, da je navedlo, na kateri listovni številki je razvidno določeno dejstvo.

6.Nasprotna stranka še navaja, da izpodbijani sklep obsega kar 23 strani, v okviru katerih naj bi se sodišče opredelilo tudi glede očitkov pritožnice o procesnih kršitvah, medtem ko naj bi bil za pritožnico sporni del sklepa le manjši del obrazložitve. Povzemanje pravne podlage in stališč sodne prakse naj ne bi moglo pomeniti kršitve Ustave, četudi gre pri tem za sklicevanje na stališča in razloge, na katere je opozorila ena od pravdnih strank v svojih vlogah. To naj bi veljalo tudi za druge razloge, ki jih v vlogah navajajo stranke in s katerimi se sodišče strinja. V nasprotnem primeru naj bi se temeljito spremenil celoten pravni sistem po Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP), v skladu s katerim morajo glede na razpravno načelo stranke navesti dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo. Sodišču prve stopnje naj bi bilo moč očitati pristranskost le, če bi nekritično prepisalo razloge tožene stranke, ne da bi pri tem preverilo materialne predpise, sodno prakso in pravno teorijo. Z ugoditvijo ustavni pritožbi naj bi dosegli zgolj to, da bi sodišče prve stopnje v novi obrazložitvi moralo paziti, da ne bi prepisalo kakšnega pravilnega argumenta nasprotne stranke, vključno s pravno podlago, sodno prakso ali drugo utemeljeno navedbo nasprotne stranke. Nasprotna stranka priglaša stroške odgovora na ustavno pritožbo in zahteva njihovo povrnitev.

7.Pritožnica v odgovoru na odgovor nasprotne stranke navaja, da je preglednica dobesednih ujemanj med obrazložitvijo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje in trditvami nasprotne stranke dovolj povedna sama zase. Vztraja pri tem, da bi moralo sodišče do navedb stranke, s katerimi se sicer strinja, zavzeti lastno stališče. Sodišče prve stopnje naj bi v obrazložitev sklepa popolnoma nekritično dobesedno povzelo argumentacijo nasprotne stranke.

B. – I.Glede ustreznosti pooblastila pritožnice za postopek z ustavno pritožbo in zahteve nasprotne stranke za izločitev dveh sodnikov

8.Ustavno sodišče mora najprej odgovoriti na očitke nasprotne stranke, da pooblastilo pritožnice za vložitev ustavne pritožbe ni bilo dano. Nasprotna stranka v zvezi s tem zatrjuje, da naj bi bilo pooblastilo pritožnice splošno, saj naj v njem ne bi bilo navedeno, da je dano za vložitev ustavne pritožbe. Pooblastilo naj bi bilo neustrezno tudi zaradi dejstva, ker ne vsebuje žiga pritožnice, čeprav naj bi pritožnica pri poslovanju uporabljala žig.

9.V skladu s tretjim odstavkom 50. člena ZUstS mora pritožnik, ki ga v postopku z ustavno pritožbo zastopa pooblaščenec, predložiti pooblastilo, ki je dano posebej za postopek z ustavno pritožbo. Ustavno sodišče ugotavlja, da je pritožnica v drugem odstavku pooblastila z dne 14. 1. 2020 odvetnikom Odvetniške družbe Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Grosuplje, dala tudi posebno pooblastilo za zastopanje pred Ustavnim sodiščem. Očitek nasprotne stranke, da je pooblastilo pritožnice za zastopanje v postopku z ustavno pritožbo splošno, je tako neutemeljen.

10.ZPP, ki se v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZUstS smiselno uporablja v postopku z ustavno pritožbo, veljavnosti pooblastila, ki ga za zastopanje pooblaščencu podeli zakoniti zastopnik pravne osebe, ne pogojuje z žigom pravne osebe (97. člen ZPP). Dejstvo, da na pooblastilu pritožnice za postopek z ustavno pritožbo ni žiga, tako ne vpliva na veljavnost pooblastila. Pooblastilo pritožnice je podpisal njen zakoniti zastopnik, Ustavno sodišče pa ni imelo razlogov, zaradi katerih bi dvomilo o pristnosti pooblastila. Ustavno sodišče glede na navedeno šteje, da je pritožnica ustavni pritožbi predložila ustrezno pooblastilo za postopek z ustavno pritožbo.

11.Nasprotna stranka je v odgovoru na ustavno pritožbo zahtevala izločitev sodnika dr. Roka Čeferina in sodnice dr. Špelce Mežnar. Ustavno sodišče je v zvezi s tem nasprotni stranki po prejemu njenega odgovora na ustavno pritožbo posredovalo dopis, v katerem ji je pojasnilo, da sta bila oba sodnika pri odločanju v zadevi izločena že pred sprejemom ustavne pritožbe v obravnavo.

B. – II.Presoja izpodbijanih sklepov

12.Predmet presoje v obravnavani zadevi je sklep sodišče prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen predlog pritožnice za obnovo postopka, v katerem je bil pravnomočno zavrnjen njen zahtevek za izbris znamke "x-tra tapes". Pritožnica je predlog za obnovo postopka vložila iz obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP, ki omogoča obnovo pravnomočno končanega postopka, če stranka izve za nova dejstva ali najde oziroma pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko bila izdana zanjo ugodnejša sodba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Drugi odstavek 395. člena ZPP določa še, da se sme zaradi okoliščin iz 10. točke 394. člena ZPP obnova postopka dovoliti le, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.

13.Pritožnica je predlogu za obnovo postopka priložila (i) izjavo Patricije Gulič z dne 5. 10. 2017 z elektronsko korespondenco Patricije Gulič iz leta 2011 in 2012; (ii) zapisnik o zaslišanju Evgena Keteja iz postopka pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici z dne 18. 8. 2016 (št. I Kpr 27773/2014) ter (iii) prepis zvočnega posnetka glavne obravnave pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu z dne 6. 9. 2018 (št. I Pg 122/2014). Sodišče prve stopnje je presojo utemeljenosti in pravočasnosti predloga za obnovo postopka opravilo v 5.–8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki obsegajo skoraj 12 strani. V tem delu izpodbijanega sklepa je sodišče glede predloženih dokazov presojalo, ali gre pri posameznem dokazu in dejstvih, ki se z njimi dokazujejo, za subjektivno nova dejstva in dokaze; ali pritožnica novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti v prejšnjem postopku ter ali bi na podlagi teh dejstev in dokazov lahko bila za pritožnico izdana ugodnejša sodba. Glede izjave Patricije Gulič je sodišče to presojo opravilo pod 5. točko obrazložitve (str. 5–10 izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje), glede zapisnika o zaslišanju Evgena Keteja iz postopka pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici ter glede zvočnega posnetka glavne obravnave pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu pa pod 6. in 7. točko obrazložitve (str. 10–15 izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje). V 8. točki obrazložitve sklepa (str. 15–16 izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje) se je sodišče opredelilo še do pravočasnosti predloga za obnovo postopka. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrnilo. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pri tem je glede spornih prepisov v sklepu sodišča prve stopnje zavzelo stališče, da z naslonitvijo sodišča prve stopnje na razloge, ki jih je navajala nasprotna stranka v svoji vlogi, ni bila sama po sebi storjena nobena kršitev določb pravdnega postopka, odločilno pa naj bi bilo, ali so razlogi pravilni ali ne.

14.Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da je sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka obrazložilo z dobesednimi prepisi navedb nasprotne stranke iz njenega odgovora na predlog za obnovo postopka z dne 29. 10. 2018. Pritožnica je v podkrepitev svojih navedb ustavni pritožbi priložila izvod sklepa sodišča prve stopnje z dne 18. 4. 2019, v katerem je na straneh 5–16 označila dele sklepa, ki so dobesedni prepis navedb nasprotne stranke iz njenega odgovora na predlog za obnovo postopka z dne 29. 10. 2018.

15.Ustavno sodišče ob primerjavi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje z odgovorom nasprotne stranke na predlog za obnovo postopka z dne 29. 10. 2018 ugotavlja, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na presojo predloga za obnovo postopka, v obsežnem delu sestavljajo prepisi navedb nasprotne stranke iz njenega odgovora na predlog za obnovo postopka. Pri tem Ustavno sodišče ugotavlja, da so prepisi tudi deli izpodbijanega sklepa, ki jih pritožnica kot takšnih ni označila, kot na primer del obrazložitve v zadnji vrstici na 6. strani izpodbijanega sklepa do vključno 6. vrstice prvega odstavka na 7. strani izpodbijanega sklepa in del obrazložitve v prvih treh vrsticah zadnjega odstavka 8. točke obrazložitve na 16. strani izpodbijanega sklepa. Za prepis navedb gre po ugotovitvi Ustavnega sodišča tudi v primeru, ki ga je kot sodišču povsem lastnega v odgovoru na ustavno pritožbo izpostavila nasprotna stranka, to je v primeru zadnjega odstavka 7. točke obrazložitve na 15. strani izpodbijanega sklepa.

16.Ustavno sodišče glede prepisov nadalje ugotavlja, da so ti razporejeni drugače, kot si sledijo navedbe nasprotne stranke v njeni vlogi z dne 29. 10. 2018, kot tudi, da pri tem ne gre za prepis celotne vloge tožene stranke, temveč za selektivno izbrane dele omenjene vloge. Sodišče prve stopnje ponekod v prepisani tekst doda "kot opozarja tudi tožena stranka", "kot tožena stranka opozarja" ali podoben dostavek. Kot je nadalje razvidno iz nekaterih že citiranih delov obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, je sodišče pri prepisih navedb nasprotne stranke občasno izpustilo ali dodalo posamezno besedo ali več besed, pri sklicevanju na posamezne listine pa je dodalo listovno številko iz sodnega spisa. Tako na primer navedbam nasprotne stranke iz njene vloge z dne 29. 10. 2018: "[…] tako in tako pa površnost, neskrbnost in malomarnosti pri zbiranju dokumentacije (kar izhaja iz izjave Patricije Gulič z dne 05.10.2017), ne more predstavljati opravičljivega razloga, da stranka teh listin naj ne bi podala že najpozneje na prvem naroku oz. do zaključka glavne obravnave v predmetni zadevi. […] Tožnica namreč (zmotno) meni, da naj bi bilo dovolj navesti, da njena priča ni predložila 'tega in tega' (čeprav gre celo za dolgoletno nadzornico tožnice) in da naj bi se potem kar v nedogled obnavljalo pravnomočno končane postopke.[…]" ustreza obrazložitev sodišča prve stopnje: "Tako pa neskrbnost pri zbiranju dokumentacije (kar izhaja iz izjave Patricije Gulič z dne 05.10.2017, A 46), ne more predstavljati opravičljivega razloga, da stranka teh listin naj ne bi podala že najpozneje na prvem naroku oz. do zaključka glavne obravnave v predmetni zadevi. Tožnica namreč (zmotno) meni, da naj bi bilo dovolj navesti, da njena priča ni predložila 'tega in tega' in da naj bi se potem kar v nedogled obnavljalo pravnomočno končane postopke.

Prav tako drži, da so nekateri prepisi navedb nasprotne stranke dobesedni citati iz sodne prakse, ki jih je v enakem besedilu v svojem odgovoru na predlog za obnovo postopka citirala tudi nasprotna stranka.

17.Obravnavana zadeva torej odpira vprašanje, ali je sodišče prve stopnje s tem, ko je v obrazložitev sklepa o zavrnitvi predloga za obnovo postopka na zgoraj pojasnjeni način v obsežnem delu prepisalo navedbe nasprotne stranke iz njenega odgovora na predlog za obnovo postopka, kršilo katero od zatrjevanih ustavnih pravic pritožnice. Ustavno sodišče se do vprašanja, ali iz zahteve po obrazloženi sodni odločbi, izdani v kontradiktornem pravdnem postopku, izhaja tudi zahteva, da sodišče svojo odločitev obrazloži z njemu lastno ubeseditvijo, v dosedanji ustavnosodni presoji še ni opredelilo. V obravnavani zadevi je s tem vprašanjem soočeno v kontekstu postopka s predlogom za obnovo postopka, ki ga je pritožnica vložila na podlagi 10. točke 394. člena ZPP.

18.ZPP ureja institut obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva v 394.–401. členu. Obnovitveni postopek poteka v treh fazah – v predhodnem postopku, razveljavitvenem postopku ter v primeru utemeljenega predloga še v nadomestitvenem postopku. V predhodnem postopku sodišče na abstraktni ravni presoja, ali je predlog za obnovo postopka dovoljen. Če je predlog prepozen, nepopoln ali nedovoljen, ga sodišče zavrže brez naroka, sicer pa ga v okviru druge faze postopka vroči nasprotni stranki v odgovor, s čimer zagotovi, da se vzpostavi kontradiktornost, in po prispetju odgovora ali po poteku roka za odgovor določi narok za obravnavanje predloga (drugi odstavek 398. člena ZPP). V razveljavitvenem postopku sodišče presoja, ali je predlog za obnovo postopka utemeljen, torej ali je obnovitveni razlog tudi konkretno podan. V razveljavitvenem postopku se vedno opravi narok, po naroku za obravnavanje predloga pa sodišče izda odločbo o predlogu (prvi odstavek 400. člena ZPP). Če je predlog za obnovo postopka utemeljen, sodišče razveljavi pravnomočno sodno odločbo, temu pa sledi še tretja faza (nadomestitveni postopek).

19.Iz dosedanje ustavnosodne presoje izhaja, da je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave. Zahteva po obrazloženi sodni odločbi po eni strani izhaja iz pravice stranke do izjavljanja kot sestavnega dela pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki strankam zagotavlja, da se v postopkih pred sodišči in drugimi organi v kontradiktornem postopku izjavijo glede okoliščin, pomembnih za odločitev, ter podajo svoja pravna naziranja. Obveznost sodišča, ki logično izhaja iz te pravice stranke, je, da se z navedbami strank seznani, prouči njihovo dopustnost in pravno relevantnost ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi svoje odločbe opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je namreč velikega pomena, da stranka, tudi če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih morda ni enostavno prezrlo.

20.Dolžnost obrazložiti sodno odločbo pa ni le sestavina pravice stranke do izjavljanja, temveč je tudi samostojna razsežnost pravice do poštenega postopka. Pravica do obrazložene sodne odločbe ima torej tudi samostojno naravo, ki izhaja iz 22. člena Ustave. Ustavnopravni pomen obrazložitve namreč ni le v manifestaciji tega, da je sodišče izpolnilo svojo obveznost slišati. Njena izvirna vrednost je v zagotavljanju uvida v razloge za odločitev samega po sebi, in to predvsem stranki, ki v postopku odločanja o svoji pravici, obveznosti oziroma pravnem interesu ni bila uspešna. V tem se kaže avtonomna narava obrazloženosti kot samostojne razsežnosti pravice do poštenega postopka, ki je prav tako eden od vidikov enakega varstva pravice iz 22. člena Ustave. Obrazložena sodna odločba je torej bistveni del poštenega sodnega postopka, sodišče pa mora z njo na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev.

21.Obrazložena sodna odločba je tako tudi zunanji izraz tega, da je pravdno sodišče o utemeljenosti zahtevka ali, kot v obravnavani zadevi, o utemeljenosti predloga za obnovo postopka odločilo na podlagi lastne presoje navedb strank, izvedenih dokazov kot tudi lastnega razumevanja postopkovnih in materialnih določb. Sodišču lastna presoja utemeljenosti zahtevka ali pravnega sredstva je lahko razvidna le tako, da se odraža navzven, to je prek obrazložitve. Navzven razviden in zaznaven proces presoje sodišča pa ni izpolnjen, kadar sodišče svojo presojo v obsežnem delu obrazloži z dobesednimi prepisi navedb oziroma z besedami ene od strank, pa čeprav se z njimi strinja. Navedeno ne pomeni, da se sodišče v svoji odločitvi ne sme opreti na navedbe strank, stališča pravne teorije ali na obstoječo sodno prakso. Pač pa se mora tudi v razlogovanju obrazložitve odražati, da je sodna odločba rezultat sodnikove lastne presoje.

22.V obravnavani zadevi ta zahteva po presoji Ustavnega sodišča ni bila spoštovana. Sodišče prve stopnje si je obrazložitev dela sklepa, v katerem je opravilo presojo utemeljenosti predloga za obnovo postopka, v zelo obsežnem delu na način, kot je pojasnjen v 16. točki obrazložitve te odločbe, izposodilo iz odgovora nasprotne stranke na predlog za obnovo postopka. Pri tem v nasprotju s trditvami nasprotne stranke ni šlo predvsem za prepise argumentov in stališč iz sodnih odločb v primerljivih zadevah ali stališč pravne teorije, temveč v veliki meri tudi za prepise, ki so pomenili vsebinsko presojo predloga pritožnice za obnovo postopka ter presojo njegove pravočasnosti. Ustavno sodišče zaradi njihove obsežnosti ne more povzeti vseh takšnih prepisov, zato v nadaljevanju za potrebe ponazoritve podaja le nekaj primerov. Sodišče prve stopnje je na primer v obrazložitvi točke 5.1 izpodbijanega sklepa zapisalo: "V predmetni zadevi je odločba prvostopenjskega sodišča postala pravnomočna dne 05.07.2018, ko je bila pritožba tožnica zavrnjena, pri čemer je tožnica že pred tem izvedela za te listine in jih v pritožbi tudi uveljavljala in jih zato ne more znova v obnovi postopka." V naslednjem odstavku je sodišče zapisalo: "V tem primeru tako ne gre za nova dejstva in dokaze, saj je tožnica vse to (neuspešno) uveljavljala že v pritožbenem postopku še pred pravnomočnostjo sodbe." V naslednjem odstavku pa je sodišče prve stopnje v zaključku točke 5.1 zapisalo: "Tožnica dejansko skuša doseči od prvostopenjskega sodišča (ker ni uspela v postopku s pritožbo), da naj prvostopenjskega sodišča dejansko ugodi njeni pritožbi in drugače odloči na podlagi teh listin, ki jih je tožnica neuspešno uveljavljala že v pritožbenem postopku, pri čemer tožnica ni niti zatrjevala in izkazala, da za te listine in njihovo vsebino ne bi vedela že pred prvim narokom za glavno obravnavo oz. da jih pred tem brez svoje krivde naj ne bi mogla pridobiti in predložiti." Vsebinska presoja predloga za obnovo postopka je tudi zadnjih 20 vrstic prvega odstavka na 7. strani izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ali tretji odstavek na 9. strani izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Za prepis stališča sodne prakse ali pravne teorije tudi ne gre v delu obrazložitve v zadnjem odstavku na 10. strani ter v nadaljevanju prvega odstavka na 11. strani izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

23.Obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče odločalo o utemeljenosti predloga pritožnice za obnovo postopka, tako glede na obsežne prepise navedb nasprotne stranke iz njenega odgovora na predlog za obnovo postopka z dne 29. 10. 2018 ne odraža sodišču lastne presoje utemeljenosti in pravočasnosti predloga. Sodišče prve stopnje je s tem kršilo pravico pritožnice iz 22. člena Ustave. Višje sodišče te kršitve ni prepoznalo, temveč je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da z naslonitvijo sodišča prve stopnje na razloge, ki jih je navajala nasprotna stranka v svoji vlogi, ni bila sama po sebi storjena nobena kršitev določb pravdnega postopka, odločilno pa naj bi bilo, ali so razlogi pravilni ali ne. To stališče pa glede na navedeno prav tako pomeni kršitev 22. člena Ustave. Ustavno sodišče je tako izpodbijana sklepa Višjega sodišča ter sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje (1. točka izreka). Ker je Ustavno sodišče izpodbijana sklepa razveljavilo zaradi kršitve 22. člena Ustave, ni presojalo zatrjevane kršitve 23. člena Ustave.

24.Nasprotna stranka je v odgovoru na ustavno pritožbo priglasila stroške odgovora na pritožbo in zahtevala njihovo povrnitev. V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ta določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebej utemeljeni razlogi, teh pa nasprotna stranka ne navaja. Ustavno sodišče je zato o predlogu nasprotne stranke za povrnitev stroškov postopka z ustavno pritožbo odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ustavno sodišče še dodaja, da je stroške postopka z ustavno pritožbo priglasila tudi pritožnica, ki pa ni hkrati podala tudi zahtevka za njihovo povrnitev. Glede na navedeno Ustavno sodišče o stroških postopka pritožnice ni odločilo.

C.

25.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnik dr. Rok Čeferin in sodnica dr. Špelca Mežnar sta bila pri odločanju o tej zadevi izločena. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno. Sodnik Svetlič je dal pritrdilno ločeno mnenje.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Prim. npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 236/2007 z dne 3. 4. 2007 in sklep Višjega sodišča v Celju št. II Ip 1174/2009 z dne 27. 1. 2010.

[2]Točka 5 obrazložitve se začne na 5. strani, točka 8 pa se zaključi v drugi polovici 16. strani izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. V nadaljevanju sklepa je sodišče odgovorilo na očitke pritožnice o kršitvah v postopku, kot na primer glede nepravilnega povzemanja izvajanja strank na naroku v zapisniku naroka ali glede tega, da sodišče pritožnici ni dodelilo roka za pripravo za odgovor na navedbe, ki jih je nasprotna stranka podala na naroku.

[3]Gre za naslednji del obrazložitve: "Kot je razbrati iz izjave Patricije Gulič z dne 05.10.2017 (A 46), naj bi (po tem, ko je bila tožnici vročena zanjo neugodna prvostopenjska sodba) 'znova' pregledala svoj računalnik, pri čemer naj bi v svojem računalniku 'našla' elektronsko korespondenco s Katjo Gaspari. Po tem pa naj bi v zvezi s postopki, ki tečejo pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici še enkrat natančno pregledala svoj računalnik, kot navaja v svoji še eni poznejši pisni izjavi z dne 13.12.2017 (A 42/1), iz česar je nato tožnica pripravila novo dopolnitev pritožbe, ki je že pritožbeno sodišče zaradi nepravočasnosti ni upoštevalo." V tem delu gre za prepis iz druge alineje na 11. strani odgovora nasprotne stranke na predlog za obnovo postopka: "Kot je razbrati iz izjave Patricije Gulič z dne 05.10.2017, naj bi tožničina priča Patricija Gulič (po tem, ko je bila tožnici vročena zanjo neugodna prvostopenjska sodba) 'znova' pregledala svoj računalnik, pri čemer naj bi v svojem računalniku 'našla' elektronsko korespondenco s Katjo Gaspari. Po tem pa naj bi tožničina priča Patricija Gulič v zvezi s postopki, ki tečejo pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici še enkrat natančno pregledala svoj računalnik, kot navaja v svoji še eni poznejši pisni izjavi z dne 13.12.2017, iz česar je nato tožnica spesnila novo dopolnitev pritožbe, ki je že pritožbeno sodišče zaradi nepravočasnosti ni upoštevalo.

[4]Gre za del obrazložitve: "V vseh primerih je torej potekel tudi 30 dnevni rok od trenutka, ko je tožnica izvedela za nova dejstva in listine (oz. ko bi lahko za njih izvedela in jih tudi še pred prvim narokom v predmetni zadevi uveljavljala in predložila)." Ta del obrazložitve je popolnoma enak prvemu odstavku na 22. strani odgovora nasprotne stranke na predlog za obnovo postopka.

[5]Gre za naslednji del obrazložitve: "Iz vsega izhaja, da tožnica s temi (prepoznimi) navedbami glede datuma zaposlitve in datuma objave prijave, poslovne ideje in glede elektronske korespondence Patricije Gulič s Katjo Gaspari nikakor ne more doseči zanjo ugodnejše odločbe." Ta del obrazložitve je popolnoma enak zadnjemu odstavku na 20. strani odgovora nasprotne stranke na predlog za obnovo postopka z dne 29. 10. 2018.

[6]Npr. na koncu prvega odstavka točke 5.1 obrazložitve na 5. strani izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje: "Tožnica tako že iz tega razloga ne more ponovno v obnovi postopka uveljavljati pritožbenih navedb in listin oz. jih označiti za nova dejstva in listine (ki pa bi jih lahko tudi sicer pravočasno priložila že pred prvim narokom). Glede na to, da tožnica v pritožbi ni priložila niti pisne izjave Patricije Gulič z dne 05.10.2017 (A 46) pa potrjuje, da se tedaj ni niti potrudila obrazložiti, zakaj naj bi bile pritožbi priložene listine pravočasne, kar pa tudi ne more teh opustitev odpravljati v obnovi postopka (saj ta postopek, kot opozarja tudi tožena stranka, ni namenjen temu)." Ta del obrazložitve ustreza delu prvega odstavka na 6. strani odgovora nasprotne stranke na predlog za obnovo postopka: "Tožnica tako že iz tega razloga ne more ponovno v obnovi postopka uveljavljati pritožbenih navedb in listin oz. jih označiti za nova dejstva in listine (ki pa bi jih lahko za povrh vsega pravočasno priložila že pred prvim narokom). Glede na to, da tožnica v pritožbi ni priložila niti pisne izjave Patricije Gulič z dne 05.10.2017 pa potrjuje, da se tedaj ni niti potrudila obrazložiti, zakaj naj bi bile pritožbi priložene listine pravočasne, kar pa tudi ne more teh opustitev odpravljati v obnovi postopka (saj ta postopek ni namenjen temu).

[7]Npr. v tretji vrstici drugega odstavka na 9. strani izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje: "Tožnica je tako k pritožbi in nato znova k predlogu za obnovo postopka, priložila tudi vabilo Patricije Gulič na sestanek, ki da naj bi bilo poslano Evgenu Keteju in Marku Ledineku, vendar, kot tožena stranka opozarja, gre za vabilo, ki ne dokazuje niti, da bi bilo omenjenima tedaj poslano in da bi ga omenjena tedaj tudi prejela in s prejemom potrdila udeležbo (kar tožena stranka tudi sicer izrecno zanika), in se tedaj tudi udeležila kakšnega sestanka s Patricijo Gulič glede dela Katje Gaspari (glede katere pa je že bilo ugotovljeno, da tako in tako ni oblikovala po naročilu in v korist tožnice). Še manj pa dokazuje, da naj bi se blagovna znamka oblikovala po naročilu in v korist tožnice, kot zatrjuje tožnica, ki te blagovne znamke tudi, kot je bilo ugotovljeno v postopku, ni niti pozneje nikdar uporabljala." Ta del obrazložitve ustreza četrtemu odstavku točke 3.3 na 15. strani odgovora nasprotne stranke na predlog za obnovo postopka: "Tožnica je k pritožbi (in nato znova k predlogu za obnovo postopka) priložila tudi (za nazaj) prirejeno vabilo Patricije Gulič na sestanek, ki da naj bi bilo poslano Evgenu Keteju in Marku Ledineku, vendar gre za šele glede na tek postopka prirejeno (ponarejeno) vabilo, ki ne dokazuje niti, da bi bilo omenjenima tedaj poslano in da bi ga omenjena tedaj tudi prejela in s prejemom potrdila udeležbo, kar bi bilo pri vabilu v Outlooku-u jasno razvidno, in se tedaj tudi udeležila kakšnega sestanka s Patricijo Gulič glede dela Katje Gaspari (katera pa tako in tako ni oblikovala po naročilu in v korist tožnice). Še manj pa dokazuje, da naj bi se blagovna znamka oblikovala po naročilu in v korist tožnice, kot neresnično zatrjuje tožnica, ki te blagovne znamke tudi ni niti pozneje nikdar uporabljala.

[8]Npr. "kot pojasnjuje tožena stranka" na začetku drugega odstavka točke 6.1 obrazložitve na 10. strani izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje s tekstom: "Tudi sicer gre, kot pojasnjuje tožena stranka, v zadevi opr. št. I Pg 122/2014 za postopek, ki ga je tožeča stranka (TT OKROGLICA d.d.) sprožila v letu 2014 (torej še pred sprožitvijo izbrisne tožbe) zoper enega izmed nekdanjih zaposlenih pri tožnici (Marka Ledineka) iz naslova odškodninske odgovornosti članov poslovodstva. Tožnica je v tem odškodninskem postopku očitno Evgenu Keteju dne 06.09.2018 postavljala tudi vprašanja, ki niso imela nikakršne zveze s tožbenimi očitki zoper Marka Ledineka, nato pa je v svoj predlog za obnovo postopka prepisala nekaj stavkov iz zapisnika o zaslišanju Evgena Keteja, ki jih sedaj uveljavlja v predlogu za obnovo postopka." Ta del obrazložitve ustreza navedbam tožene stranke v sedmem odstavku na 3. strani njenega odgovora na predlog za obnovo postopka s tekstom: "Tožnica 'na novo' pravzaprav prilaga le prepis zvočnega posnetka glavne obravnave pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, opr. št. I Pg 122/2014, dne 06.09.2018. V tej zadevi gre za (neutemeljen) postopek, ki ga je tožeča stranka (TT OKROGLICA d.d.) sprožila v letu 2014 (torej še pred sprožitvijo neutemeljene izbrisne tožbe) zoper enega izmed nekdanjih zaposlenih pri tožnici (Marka Ledineka) iz naslova odškodninske odgovornosti članov poslovodstva. Tožnica je ta odškodninski postopek očitno zlorabila, da je Evgenu Keteju dne 06.09.2018 postavljala tudi vprašanja, ki niso imela nikakršne zveze s tožbenimi očitki zoper Marka Ledineka, nato pa je v svoj predlog za obnovo postopka prepisala nekaj stavkov iz zapisnika o zaslišanju Evgena Keteja, ki jih sedaj brezpredmetno, nedopustno in neutemeljeno uveljavlja.

[9]Gre za navedbe iz četrte alineje na 12. strani odgovora nasprotne stranke na predlog za obnovo postopka.

[10]Gre za zadnjih šest vrstic prvega odstavka na 7. strani izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

[11]Npr. drugi odstavek točke 5.1 obrazložitve na 5. strani izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ali začetek drugega odstavka na 7. strani izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

[12]Glej L. Ude v: L. Ude in A. Galič (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana 2009, str. 585 in 598.

[13]Glej prav tam, str. 599 in 600.

[14]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-52/03 z dne 27. 10. 2005 (Uradni list RS, št. 103/05), 6. točka obrazložitve.

[15]Prim. odločbi Ustavnega sodišča št. Up-426/01 z dne 5. 6. 2003 (Uradni list RS, št. 63/03, in OdlUS XII, 102), 4. točka obrazložitve, in št. Up-305/15 z dne 27. 10. 2016, 14. točka obrazložitve.

[16]Prim. odločbe Ustavnega sodišča št. Up-373/97 z dne 22. 2. 2001 (Uradni list RS, št. 19/01, in OdlUS X, 108), 9. točka obrazložitve, št. Up- 399/05 z dne 15. 5. 2008 (Uradni list RS, št. 55/08, in OdlUS XVII, 32), 6. točka obrazložitve, in št. Up-305/15 z dne 27. 10. 2016, 14. točka obrazložitve.

[17]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-302/09, Up-1472/09, U-I-139/10, Up-748/10 z dne 12. 5. 2011 (Uradni list RS, št. 43/2011, in Odl US XIX, 22), 8. točka obrazložitve, prim. tudi odločbo Ustavnega sodišča št. Up-609/12 z dne 23. 5. 2013 (Uradni list RS, št. 51/2013), 7. točka obrazložitve.

[18]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-609/12 z dne 23. 5. 2013, 7. in 8. točka obrazložitve.

[19]Ustavno sodišče ob primerjavi sklepa sodišča prve stopnje z odgovorom nasprotne stranke na predlog za obnovo postopka ugotavlja, da je na način, kot je pojasnjen v 16. točki obrazložitve te odločbe, prepisanih približno 70 odstotkov obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje na 5.–16. strani. Vendar Ustavno sodišče tudi poudarja, da odstotek sam po sebi ni odločilen in sam po sebi tudi ne pomeni, da se Ustavno sodišče ni samostojno in neodvisno od tega deleža opredelilo do ustreznosti obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. Ustavno sodišče je pri presoji (vtisa) samostojnosti odločitve sodišča prve stopnje upoštevalo celotno sliko, način prepisovanja, vpetost prepisanih delov in vsebino odgovorov, na katerih temeljijo razlogi odločitve.

[20]Ta del obrazložitve se popolnoma ujema s četrtim odstavkom na 7. strani odgovora tožene stranke na predlog za obnovo postopka. Ustavno sodišče pri tem ne more soglašati s stališčem nasprotne stranke, da sodišče prve stopnje glede na jasen nastop pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega postopka ni moglo ravnati drugače, kot da je dobesedno prepisalo navedbo nasprotne stranke.

[21]Ta del obrazložitve se popolnoma ujema s petim odstavkom na 7. strani odgovora tožene stranke na predlog za obnovo postopka.

[22]Ta del obrazložitve ustreza delu šestega odstavka na 7. strani odgovora tožene stranke na predlog za obnovo postopka: "Tožnica dejansko skuša doseči od prvostopnega sodišča (ker ni uspela v postopku s pritožbo), da naj prvostopno sodišče dejansko kar ugodi njeni pritožbi in drugače odloči na podlagi teh listin, ki jih je tožnica neuspešno uveljavljala že v pritožbenem postopku, pri čemer tožnica ni niti zatrjevala in izkazala, da za te listine in njihovo vsebino ne bi vedela že pred prvim narokom za glavno obravnavo oz. da jih pred tem brez svoje krivde naj ne bi mogla pridobiti in predložiti."

[23]Prvih 14 vrstic tega dela obrazložitve je naslednjih: "Tožnica pa tudi ni niti navajala in izkazala, da ji tožničina priča Patricija Gulič v letih od 2013 dalje (pa vse do prvega naroka ali do zaključka glavne obravnave) morebiti ne bi hotela pred prvim narokom oz. pred zaključkom glavne obravnave podati kakšnih informacij in da tožnici (oz. njenemu predsedniku uprave Milanu Forštnerju ali kakšnim računalniškim strokovnjakom) morebiti ne bi dovolila vpogleda v kakšen računalnik. Iz dejanskega stanja in tožničinih izjav, ki jih je dajala v podpis Patriciji Gulič seveda izhaja tudi prav nasprotno. Tožnica tudi ni z ničemer niti navajala in niti izkazala, da bi bila glede dejstev ali listin (ki jih tudi sedaj prilaga) v kakšni spoznavni stiski, da morebiti pred prvim narokom v predmetni zadevi naj ne bi mogla pridobiti in navesti morebiti kakšnih podatkov ali listin, ki jih je podala v pritožbi oz. (ponovno) v predlogu za obnovo postopka. Poleg tega pa je tožnica v tožbi na izbris znamke citirala celo datume elektronske korespondence s Katjo Gaspari (npr. datum 22.09.2011, stran 5/21 tožbe), ni pa te korespondence priložila do prvega naroka za glavno obravnavo, temveč šele pritožbi." Ta del obrazložitve se v celoti ujema z navedbo nasprotne stranke iz prve, druge in tretje alineje na 12. strani njenega odgovora na predlog za obnovo postopka, z izjemo zadnjega stavka citirane obrazložitve, ki mu v vlogi nasprotne stranke ustreza: "[p]oleg tega pa je tožnica v tožbi na izbris znamke citirala celo datume elektronske korespondence s Katjo Gaspari (npr. datum 22.09.2011), ni pa te korespondence hotela priložiti do prvega naroka za glavno obravnavo, temveč šele pritožbi, iz česar tudi jasno izhaja, da je dejansko namerno ni hotela predložiti, […]". Preostalih šest vrstic tega dela obrazložitve je iz besedila, ki ga je Ustavno sodišče že povzelo v 16. točki obrazložitve te odločbe in se začne: "Tako pa neskrbnost pri zbiranju dokumentacije (kar izhaja iz izjave Patricije Gulič z dne 05.10.2017, A 46) […].

[24]Gre za naslednji del obrazložitve: "Tožnica tudi sicer z elektronsko korespondenco Patricije Gulič s Katjo Gaspari pod nobenim pogojem nikakor ne more doseči zanjo ugodnejše odločbe, saj iz teh listin ne izhaja niti, da se Siniša Gogič ni prvi spomnil besedne zveze X-tra tapes (oz. ne izhaja, da naj bi se te besedne zveze spomnila Patricija Gulič). Prav tako tudi ne izhaja, da bi Katja Gaspari Leben za naročnika štela TT OKROGLICO, saj je slednja v predmetnem postopku na izrecno vprašanje tožnice večkrat jasno in glasno konkretno navedla, kdo je bil dejansko njen naročnik in koga je štela za naročnika (Sinišo Gogiča in njegovo AGENCIJO ZAJEČK in ne Patricije Gulič.)." Ta del obrazložitve ustreza navedbi nasprotne stranke iz prve alineje drugega odstavka na 16. strani njenega odgovora na predlog za obnovo postopka: "Tožnica tudi sicer elektronske korespondence Patricije Gulič s Katjo Gaspari pod nobenim pogojem nikakor ne more doseči zanjo ugodnejše odločbe, saj iz teh listin:

- ne izhaja niti, da se Siniša Gogič ni prvi spomnil besedne zvezhe X-tra tapes (oz. ne izhaja, da naj bi se te besedne zveze spomnila Patricija Gulič). Prav tako tudi ne izhaja, da bi Katja Gaspari Leben za naročnika štela TT OKROGLICO, saj je slednja v predmetnem postopku na izrecno vprašanje tožnice večkrat jasno in glasno konkretno navedla kdo je bil dejansko njen naročnik in koga je štela za naročnika (Sinišo Gogiča in njegovo AGENCIJO ZAJEČK in ne Patricije Gulič),[…]

[25]Gre za naslednji del obrazložitve: "Poleg tega glede na pravila ZPP in razpravno načelo (po katerem mora stranka navesti dejstva in za ta dejstva predlagati dokaze) tožnica z izpovedjo priče Evgena Keteja ne more dopolnjevati svoje trditvene podlage. Toliko bolj pa je nedopustno, da bi tožnica po že pravnomočno končanem naslovnem postopku dopolnjevala svojo trditveno podlago z izpovedjo priče Evgena Keteja še celo kar iz drugih sodnih postopkov, saj bi morala karkšnakoli dejstva podati že najpozneje do prvega naroka za glavno obravnavo in za to predlagati tudi dokaze. Poleg vsega tožnica priče Evgena Keteja v naslovnem postopku niti ni predlagala za zaslišanje in je tudi iz tega razloga nedopustno, da bi morebiti s poznejšimi izpovedmi prič (ki jih ni niti predlagala za zaslišanje) dopolnjevala svojo trditveno podlago. Tožnica pa tudi ne more z obnovo postopka doseči, da bi sodišče znova ocenjevalo verodostojnost izpovedi takšne ali drugačne priče, saj kaj takšnega ni možen oz. dopusten obnovitveni razlog." Ta del obrazložitve ustreza navedbam nasprotne stranke iz pete, šeste in sedme alineje na 4. strani odgovora nasprotne stranke na predlog za obnovo postopka:

tožnica pa tudi ne more z obnovo postopka doseči, da bi sodišče znova ocenjevalo verodostojnost izpovedi takšne ali drugačne priče, saj kaj takšnega ni možen oz. dopusten obnovitveni razlog.

19. 4. 2024

PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA DR. ROKA SVETLIČA K ODLOČBI ŠT. Up-97/20 Z DNE 4. 4. 2024

Dworkinov Herkules se pravda

1)Vesel sem, da je Ustavno sodišče soglasno spoznalo pomen te zadeve, v kateri prvič odpira naslednje vprašanje: "ali iz zahteve po obrazloženi sodni odločbi (…) izhaja tudi zahteva, da sodišče svojo odločitev obrazloži z njemu lastno ubeseditvijo."[1] Ustavna spornost izpodbijane sodbe nikakor ni očitna, saj ima vse potrebne sestavine in tudi obrazložitev je prima facie korektna. Le delež povzemanja – dobesednega kopiranja – navedb ene stranke je (ekscesno) visok.

2)Sodišča morajo povzemati navedbe strank, saj brez tega ni mogoče utemeljiti obrazložitve. Zakaj bi bilo torej sporno, če se sodišče v svoji obrazložitvi naslanja na razlogovanje ene od strank, dokler je to pravno utemeljeno? Bolj je argumentacija stranke kvalitetna, v večji meri – tako bi lahko sklepali – jo je mogoče vključiti v obrazložitev sodbe in, posledično, lažje delo ima sodišče pri utemeljitvi svoje odločitve. Sodišče ima obveznost prepričljivo utemeljiti svojo odločitev, in če je temu zadoščeno, zakaj odpirati vprašanje avtorstva posameznih delov obrazložitve, dokler ti tvorijo konsistenten argumentativni lok?

3)Ustavno sodišče je odgovorilo takole: "Obrazložena sodna odločba je (…) zunanji izraz tega, da je pravdno sodišče o utemeljenosti zahtevka (…) odločilo na podlagi lastne presoje navedb strank, izvedenih dokazov kot tudi lastnega razumevanja postopkovnih in materialnih določb."[2] Le taka presoja namreč izkazuje "avtonomno naravo obrazloženosti kot samostojne razsežnosti pravice do poštenega postopka".[3] Ne gre le zato, da je obrazložitev na zunaj prepričljiva, odražati mora tudi làstnost oziroma avtonomnost odločitve sodišča.

4)Lahko si zamislimo, da so navedbe stranke s pravnega stališča vrhunske. Da jih je sestavil superpravnik, Dworkinov Herkules, ki po svojih intelektualnih sposobnostih, po poznavanju prava in judikature neskončno presega najbolj usposobljenega sodnika. V tem primeru bo sodišče, ko bo začelo samo utemeljevati sodbo, neizogibno slabše opisalo pravni problem, manj natančno utemeljilo pravni silogizem itd. Skratka, neizogibno bo "skvarilo" Herkulesovno brezhibno pravno mojstrovino. Pa vendar, tudi v takem primeru ima sodišče obveznost utemeljiti odločitev s svojimi besedami. Le tako opravi svojo ustavno dolžnost.

5)S tem stališčem se v celoti strinjam. Spodaj bi rad izpostavil dva dodatna argumenta, ki zgolj dopolnjujeta sprejeto odločbo.

Odločitev (od-ločitev) sodišča (so-dišča)

6)Prvi izhaja iz inherentne povezanosti govorjenja in mišljenja. Avtonomno lahko sodišče misli le, dokler sodišče govori. Povzemanje navedb nekoga drugega, kombiniranje pasusov s premikanjem računalniške miške itd., ni govorjenje. In tudi (pravno) mišljenje ni. O notranji povezavi govorjenja in mišljenja priča starogrški pojem logos, ki pomni tako beseda, govor, pripoved, govorica, trditev; kot tudi, pamet, razum, mišljenje.[4] V pravu – in drugih družboslovnih in humanističnih vedah – ni mogoče misliti, ne da bi misli oblikovali v govorici. Če pretežni del svoje obrazložitve sestavi z dobesednim kopiranjem izsekov nekoga drugega, tedaj sodišče v vsebinskem smislu pravzaprav obmolkne.

7)Làstnosti oziroma avtonomnosti presojanja sodišče tudi ne more zagotoviti od zunaj, s svojim uvodnimi besedami – npr. "sodišče je sledilo stranki, ki trdi tako-in-tako" – pred kopiranim pasusom. Sojenje je presojane spora med dvema stranema, zato je utemeljitev sodbe v prvi vrsti utemeljitev razlogov, zakaj je sodišče sledilo razlogovanju ene in ne druge strani.

8)V Komentarju Ustave iz leta 2002 beremo, da je "obrazložitev neke vrste dialog, dvogovor s stranko".[5] Ni naključje, da se je zahodna znanstvena zavest začela ravno v Platonovih delih, ki so pisana skozi dialog med dvema neenotnima govorcema. Utemeljevanje nekega stališča je namreč veljavno le, če v sebi vključuje zavrnitev vseh momentov nasprotnega stališča. In v toliko je utemeljevanje (sodbe) intelektualni napor, od začetka do konca.[6]

9)Čeprav je treba sklicevanje na etimologijo vzeti z zrnom soli, vseeno ne moremo mimo starega spoznanja,[7] da zgradba izrazov nekaj pove o njihovem izvornemu razumetju. Slovenska besedna zveza, "sodno odločanje", odlično ilustrira dialoškost pravnega mišljenja, ki ga tvorita dva, nasprotna procesa. Pojem "soditi"[8] ima v svojem izvoru soočanje dveh plati oziroma njihovo postavljanje-skupaj, saj izhaja iz predpone "so" in glagola "deti". Soditi torej pomeni dajati-skupaj, so-postavljati dve stališči v sporu. Odločitev,[9] nasprotno, pomeni ločevanje. Odločitev sodišča je tako akt (raz)ločevanja enega stališča, kateremu da prednost, od nekega drugega, ki ga zavrne.

10)"Sodno odločanje" je torej hkratnost obojega: na eni strani je miselni proces so-postavljanja (soočanja, tehtanja) dveh plati, tožnikove in toženčeve, ter na drugi strani miselni proces njihovega (raz)ločevanja, pravno utemeljenega od neutemeljenega. Odločiti med dvema stališčema je možno le tedaj, če sta ti stališči prej postavljeni skupaj, tj. primerjani med seboj.

11)Obrazložitev sodbe mora vedno zrcaliti opisano strukturo. Ne zadostuje zgolj podajanje ali povzemanje (objektivno) pravilnih navedb, naj bodo to še tako prepričljive. Na vsakem koraku mora biti razvidno, zakaj se zahtevek, ki uživa varstvo, loči-od, tj. razlikuje od, zavrnjenega. Sodna odločitev mora pokazati, da je sodba na vseh ključnih mestih utemeljena tudi s stališča argumentacije, ki je bil zavrnjena kot neutemeljena.

12)Za konec še ta pripomba. Čeprav gre za prvo odločbo v taki situaciji, ta po mojem mnenju smiselno sledi stališčem, ki jih je Ustavno sodišče sprejelo glede protiustavnosti utemeljevanja odločitev zgolj z navajanjem upoštevnih pravnih virov. V zadevi št. Up-260/09 je šlo za to, da se je "senat v izpodbijanem sklepu zadovoljil zgolj s sklicevanjem na veljavnost zakonske ureditve in se tako do pomembnega vprašanja niti ni opredelil".[10] Podobno je v zadevi št. Up-360/09 Ustavno sodišče ugotovilo, da se je sodišče "z navajanjem različnih zakonskih podlag izognilo jasnemu odgovoru na vprašanje, kaj je bila zakonska podlaga za pridržanje pritožnika".[11]

13)Če so navedbe stranke lahko utemeljene ali ne, se zdi, da je sklicevanje na veljavno pravo vedno "pravilno". Toda tudi v tem primeru Ustava zahteva, da sodišče zapusti zatočišče sklicevanja-na in/ali povzemanja "tujih" pomenskih enot in se poda na polje avtonomnega razlogovanja. Pri sklicevanju na pravno podlago mora izkazati interpretativen napor, ki bo zrcalil presojo njene upoštevnosti v konkretnem primeru in tako omogočil preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava. Tudi v tem primeru ne zadostuje zgolj "kopiranje" pravnega vira.

"Vzeti odločitev nase" in "pogledati stranki v oči"

14)V številnih odločitvah Ustavnega sodišča je potrjena povezava med pravico do izjave z dostojanstvom, npr. v zadevi št. Up 718/13: "Le tak postopek temelji na resničnem spoštovanju človekove osebnosti in dostojanstva, saj vsakomur zagotavlja možnost priti do besede v postopku, ki zadeva njegove pravice in interese, in tako preprečuje, da bi človek postal zgolj predmet postopka."[12] Pri varstvu pravic ne sme biti subjekt reduciran na objekt, na trpno entiteto brez možnosti vpliva na dogajanje pred sodiščem. To se zgodi, če v obrazložitvi sodišče prezre neko navedbo stranke.

15)Toda v tem primeru se zdi, da je šlo sodišče še dlje. Do navedb stranke se ni niti poskušalo opredeliti, pač pa je namesto tega "odvrnilo" z že obstoječimi besedami nekoga drugega. Kdor brani svojo pravico pred sodiščem, upravičeno pričakuje, da si bo sodišče vzelo čas zanj. Da mu bo "pogledalo v oči" in mu povedalo – njemu osebno –, zakaj je razsodilo tako, kot je. Lepljenje izsekov besedila nekoga drugega ni združljivo s pojmom "soditi" stranki, pač pa prej s pojmom "odpraviti stranko". Zato menim, da gre v našem primeru tudi za poseg v dostojanstvo pritožnice, varovano v 34. členu Ustave, saj ta pred sodiščem ni bila obravnavana kot subjekt.

16)Zlobni jeziki bi ob ekscesnem deležu kopiranega besedila sarkastično pripomnili, da se sodišče ni le ognilo svoji nalogi, pač pa je kršilo tudi avtorske pravice stranke. Toda opisana pasivnost sodišča ima pomembne implikacije za sam ustroj ustavne demokracije. Z uporabo besed nekoga drugega sodišče ne vzame odločitve nase. To naredi le, če je avtor sodbe sodišče samo. Dokler le potrdi besede nekoga drugega – ali celo besede nikogar, denimo umetne inteligence –, tedaj ne stoji za odločitvijo v polnem pomenu besede.

17)Ali bo kdaj potekalo sojenje tako, da bodo sodišča strankam le posredovala kombinacijo v naprej obstoječih (od)stavkov ali celo besedilo umetne inteligence, ne vem. Trenutno veljavna ureditev sodno oblast poveri osebam, ki opravljajo funkcijo sodnika. In tega pooblastila ne morejo prenesti na nikogar drugega, tudi po vsebini ne, preko potrditve argumentacije nekoga drugega.

Naj sodišča ne obmolknejo

18)Upam, da ne bo kdo gornjih besed razumel kot pavšalno nasprotovanje povzemanju navedb strank. Nasprotno, kvalitetna obrazložitev zahteva ločevanje dveh stališč, za kar smo jih morali prej postaviti eno ob drugo. Prav tako vsi poznamo skušnjavo, ki jo pri pisanju besedil prinaša funkcija copy-paste. Ni težko razumeti, da je zaradi tega v sodbah delež povzemanja navedb strank postal obsežnejši, s čimer ni samo po sebi nič narobe.

19)Ta odločba, tako ocenjujem, prinaša zgolj sporočilo, da povzemanje navedb ne more nadomestiti "avtonomne narava obrazloženosti kot samostojne razsežnosti pravice do poštenega postopka".[13] Če bi do tega prišlo, tedaj bi sodišča dejansko nehala govoriti, obmolknila. In s tem neizogibno tudi nehala misliti: so-dno od-ločiti.

dr. Rok Svetlič

[1]Točka 17 obrazložitve.

[2]Točka 21 obrazložitve.

[3]Točka 20 obrazložitve.

[4]https://www.spektrum.de/lexikon/philosophie/logos/1242.

[5]Komentar Ustave 2002, str. 246.

[6]Pomenljivo je, da so se tega zavedali celo v "mračnem" srednjem veku, ko se razvije t. i. sholastična metoda. Ta zahteva, da se nekemu (raziskovalnemu) vprašanju, preden se začne odgovarjati nanj, vedno zoperstavi ugovor in protiugovor. Šele iz take antitetike lahko mislec veljavno izpelje svoj odgovor na vprašanje.

[7]Kot prelomno delo s tega področja velja Scienza Nuova, ki ga je napisal Giambattista Vico leta 1725.

[8]Fran – spletni etimološki slovar: "sodīti sọ́dim nedov. lat.‛iudicare’ (10. stol.), sọ́den, sodník, sodníca, sodnȋja, sọ̑dstvo, sodíšče, sódba, obsodīti (16. stol.), obsọ́jati, obsōdba, obsọ́jenec, presodīti, presọ́jati, presọ̑ja, prisodīti, prisọ́jati, razsodīti, razsọ́jati, razsọ́den, razsodník, razsodníca, razsōdba, predsọ̑dek.

[9]Razlaga: Enako je stcslovan. sǫditi ‛soditi’, hrv., srb. súditi, rus. sudítь, češ. soudit. Pslovan. *sǫdi̋ti ‛soditi’ je izpeljano iz *sǫdъ̏ ‛sodba, mnenje’, kar se je razvilo iz ide. *som-dhh1-ó- ‛kar je sestavljeno’. Ta samostalnik je izpeljan iz glagola *som-dheh1- ‛skupaj postaviti, združiti’, ki je sestavljen iz ide. *som- ‛skupaj’ in *dheh1- ‛deti, položiti’, in ki se ohranja npr. v stind. saṁdhā- (manas) ‛urediti, zbrati (misli)’, lit. sudė́ti ‛sestaviti, združiti, zbrati, primerjati’, pslovan. *sъdě̋ti ‛sestaviti, združiti’, sloven. zdẹ́ti se (M. S. pri Be III, 283 s.)." (https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar)

Razlaga: Enako je stcslovan. lǫčiti ‛ločiti’, hrv., srb. lúčiti, strus. lučiti (danes razlučátь), češ. loučit ‛ločiti’, polj. łączyć ‛združevati, spajati, vezati’. Pslovan. *lǫči̋ti je dalje enako z lit. lankýti ‛obiskati’ in let. lùocît ‛upogibati’. Je ponavljalni glagol s prvotnim pomenom *‛kriviti, ukrivljati’ od pslovan. *lęt'i̋ (stcslovan. sъlęšti ‛skriviti’), lit. leñkti ‛kriviti, upogibati, sklanjati’ (Be II, 147, ES XVI, 132 s., Po, 676, LIV, 371). Nadaljnji pomenski razvoj je v večini slovan. jezikov potekal tako kot v sestavljenki *otъ-lǫči̋ti ‛odkriviti, odkloniti’, *orz-lǫči̋ti ‛razločiti’, v polj. pa tako, kot v sestavljenki *sъ-lǫči̋ti ‛(skupaj) skriviti, zviti, združiti’." (Prav tam)

[10]Točka 24 obrazložitve.

[11]Točka 14 obrazložitve.

[12]Točka 10 obrazložitve.

[13]Točka 20 obrazložitve.