Jedro

Oseba, ki vloži zahtevo za uvedbo ponovnega postopka mora zahtevi predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek, če pa pristojni organ ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 56. člen ZMZ, zahtevo za uvedbo ponovnega postopka s sklepom zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 14. 11. 2008, s katerim je ta zavrgla tožnikovo zahtevo za uvedbo tretjega ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Svojo odločitev je tožena stranka oprla na določbi 56. in 57. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ, Ur. l. RS, št. 111/2007) in ugotovitev, da dokumentacija, ki jo je v postopku predložil tožnik, in sicer: izjava njegove hčerke z dne 12. 11. 2008 ter odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Srbije z dne 28. 8. 2008, ter zahtevek za uvedbo postopka o prekršku, ne predstavljajo dokazov, ki bi opravičevali uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite.

2. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje soglaša z odločitvijo tožene stranke in razlogi za njeno odločitev. Tožena stranka je tako po oceni prvostopnega sodišča pravilno na podlagi 56. člena ZMZ tožnikovo ponovno prošnjo zavrgla.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Razmere v njegovi državi so se bistveno poslabšale, saj je izvedel, da ga v domačem kraju iščejo neznani moški in policija. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavanem primeru odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Postopek in pogoje za odločanje o ponovni prošnji za priznanje mednarodne zaščite ureja ZMZ. Ta v prvem odstavku 56. člena določa, da lahko državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki mu je bila prošnja v Republiki Sloveniji že pravnomočno zavrnjena, ali je prošnjo izrecno umaknil, vloži ponovno prošnjo samo, če predloži dokaze, da izpolnjuje pogoje za pridobitev mednarodne zaščite po tem zakonu. Novi dokazi morajo nastati po izdaji predhodne odločitve oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz opravičenih razlogov takrat ni uveljavljala (drugi odstavek 56. člena ZMZ). Oseba, ki vloži zahtevo za uvedbo ponovnega postopka mora zahtevi predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek, če pa pristojni organ ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 56. člen ZMZ, zahtevo za uvedbo ponovnega postopka s sklepom zavrže. 7. Sodišče prve stopnje je v tem primeru svojo odločitev oprlo na dejansko stanje, ki ga je po njegovi presoji pravilno ugotovila tožena stranka. Glede na določbo prvega odstavka 73. člena ZUS-1 je Vrhovno sodišče v primerih, kadar sodišče prve stopnje opre svojo odločitev na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in dejanskih ugotovitev ne dopolnjuje, vezano na tako dejansko stanje, zato pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja presega okvir možne presoje v pritožbenem postopku. Z odločitvijo na seji sodišče prve stopnje ni kršilo določb ZUS-1, saj je razloge, zakaj ni zaslišalo tožnika, prepričljivo obrazložilo in utemeljilo, Vrhovno sodišče pa se strinja s temi razlogi in meni, da odločitev na seji ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, saj tožnik v predlogu za zaslišanje ni navedel nobenega konkretnega dejstva, ki bi kakorkoli lahko vplivalo na odločitev oziroma bi se razlikovalo od izjave, ki jo je podal v prošnji za mednarodno zaščito (četrti odstavek 75. člena v zvezi z 59. členom ZUS-1). Ob presoji sodbe sodišča prve stopnje z vidika bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, na katere pazi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 75. člena ZUS-1), je Vrhovno sodišče ugotovilo, da izpodbijana sodba ni obremenjena s temi kršitvami, prav tako pa je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bilo materialno pravo glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljeno.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (76. člen ZUS-1).