Jedro

AO zavarovanje oziroma AO - plus zavarovanje ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči. Zato škoda, ki nastane pri delu v gozdu s traktorjem, s takšnim zavarovanjem ni krita. Lastnik oziroma imetnik traktorja je po pogojih AO (oziroma po pogojih AO – plus) zavarovan samo pri prevozu v cestnem prometu. Spravilo lesa iz gozda po „gozdni vleki“, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v skladu z 12. točko 3. člena Zakona o gozdovih „gozdna vlaka“ opredeljena kot objekt v gozdu, ki je del gozdne infrastrukture, namenjene le spravilu lesa iz gozda, je torej del delovnega procesa v gozdu. Zato je nesrečo pri takem opravilu šteti kot delovno nesrečo, ne pa kot prometno nesrečo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potri sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek s katerim je od toženke zahteval plačilo odškodnine v višini 2.503,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila in povrnitev pravdnih stroškov. Odločilo je še, da je dolžan tožnik toženki v 15 dneh povrniti pravdne stroške v znesku 1.254,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči 16. dan od prejema prvostopenjske sodbe dalje do plačila.

Proti taki sodbi se je tožnik pravočasno pritožil. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Sodišču prve stopnje očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja že s tem, ko je zaključilo, da je med pravdnima strankama sklenjena zavarovalna pogodba. Sklenitelj zavarovanja in lastnik traktorja, ki je povzročil tožniku nepremoženjsko škodo je družba F. d.n.o., kar tudi izhaja iz police avtomobilskega zavarovanja. Tožnik je le oškodovanec, ki je v času nezgode upravljal z vozilom, skladno z vozniškim dovoljenjem. Sodišče prve stopnje je nadalje zmotno ugotovilo, da do nezgode ni prišlo na javni cesti, saj jo je kot tako uradno kategoriziral pristojen upravni organ. Predvsem pa pritožba graja naziranje, ki ga je po toženkinih trditvah povzelo tudi sodišče prve stopnje, da se iz obravnavanega zavarovanja krije le škoda, ki nastane ob vožnji traktorja po javnih cestah, ne pa, ko opravlja delo na kmetijskih zemljiščih, dvorišču ali gospodarskem poslopju. Velika večina škodnih dogodkov se zgodi ravno pri delu s traktorjem. Toženka le pobira zavarovalno premijo, po drugi strani pa ne prevzema nobene odgovornosti, čeprav je zavarovala traktor kot nevarno sredstvo. Motorno vozilo je nevarno sredstvo in mora biti zavarovana odgovornost od trenutka pričetka delovanja takšnega sredstva, ne pa da zavarovanje nastopi le v trenutku, ko traktor zapelje na avtocesto ali drugo javno cesto. Namen traktorja je obdelovanje kmetijskih zemljišč, ne pa vožnja po javnih cestah. Ne glede na to, pa se je obravnavana prometna nezgoda pripetila na javni cesti, saj je subjektivna presoja sodišča prve stopnje v dokazne namene predloženih fotografij napačna. Namreč na fotografijah sploh ni fotografiran tožnik, pač pa gre za pozneje nastale fotografije na isti cesti, potem ko je že bil opravljen golosek gozda, last ga. F. in je na cesto bila nanešena tudi zemlja. Kot neutemeljene graja zaključke sodišča prve stopnje o izgubi kritnih pravic iz obravnavanega zavarovanja, zaradi domneve o vožnji pod vplivom alkohola, ker o nezgodi ni bila obveščena policija. Na območju, kjer je do nezgode prišlo namreč mobilni telefoni ne delujejo, ker ni ustreznega omrežja, poleg tega je bil tožnik hudo poškodovan in niti ni razmišljal o kakršnikoli policiji, pač pa je zaradi bolečin bil potreben medicinske pomoči. Da ni bil pod vplivom alkohola so izpovedale tudi priče zaslišane v dokaznem postopku. Pritožba meni, da ni etično, da se tožniku, ki je zelo mlad, pošten, vesten, izjemno veren, ki študira in pomaga staršem in sosedom, povzroča krivica, kot je izražena z izpodbijano sodbo. Zato predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, le podrejeno se naj razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Toženka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Drugostopenjsko sodišče je sodbo sodišča prve stopnje presojalo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov. Pri čemer je v zvezi z očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka opravilo le uradni preizkus po drugem odstavku člena 350 ZPP, saj pritožba ni konkretno navedla katero postopkovno kršitev očita sodišču prve stopnje. Tovrsten preizkus ni pokazal, da bi sodišče prve stopnje zagrešilo kakšno od uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Prav tako je dovolj in pravilno ugotovilo dejansko stanje, svojo odločitev pa je oprlo na pravo materialno pravo.

Tožnik je v tožbi navajal, da je dne 17.07.2005 med svojim delom v gozdu pri družbi F. d.o.o., vozil traktor te družbe. Spravljal je hlodovino iz gozda po zelo strmi gozdni cesti, ki je v pogovornem jeziku označena kot „gozdna vleka“. Med vožnjo so se na traktorju odprla vrata . Medtem ko jih je zapiral, je zapeljal na panj prej podrtega drevesa, to je na odžagan del debla smrekovine, ki ni bil viden, ker je bil pokrit z vejevjem. Pri tem je traktor sunkovito poskočil, njega pa je vrglo s sedeža v stranico kabine, pri čemer je močno udaril v predel levega ramena in se poškodoval. Zaradi poškodb, ki jih je pri tem utrpel je zahteval od toženke plačilo odškodnine za nastalo mu nepremoženjsko škodo. Navajal je namreč, da je bil traktor pri toženki zavarovan po polici AO-plus zavarovanja. Na podlagi takega zavarovanja pa je zahteval plačilo odškodnine zato, ker je bila škoda povzročena po njegovi krivdi.

Glede na take navedbe tožnika so zato za presojo toženkine odgovornosti kot materialnopravna podlaga pomembne določbe njenih Pogojev za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus-97 (v nadaljevanju Pogoji AO-plus-97), ki se sklicujejo na uporabo njenih Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti – ZAO 51/97. Oboje je toženka predložila v dokaz svojih navedb, da tožniku za nastalo mu škodo ne odgovarja, kar na podlagi dveh izključitvenih razlogov : da nezgoda (zavarovalni primer) ni prometna nesreča, ker se ni zgodila na javni cesti oziroma cesti namenjeni za javni promet, saj je prišlo do nezgode pri delu s traktorjem v gozdu in da je tožnik izgubil zavarovalne pravice, ker je kršil varnostne pravice, kakor izhajajo iz (1) odstavka 3. člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti ZAO 51/97, saj škodnega dogodka policiji ni prijavil in je s tem preprečil preiskavo svoje alkoholiziranosti. Zato šteje, da je vozil pod vplivom alkohola, s tem pa izgubil zavarovalne pravice iz AO-plus zavarovanja.

Za izgubo zavarovalnih pravic zadostuje že ugotovitev obstoja enega izmed izključitvenih razlogov.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku in skrbni oceni vseh izvedenih dokazov, povsem pravilno, kakor zaključuje sodišče druge stopnje, ugotovilo obstoj kar obeh izpostavljenih izključitvenih razlogov.

Med postopkom na prvi stopnji tožnik na toženkine navedbe, da je izgubil zavarovalne pravice iz uveljavljanega zavarovanja zaradi domneve o upravljanju traktorja pod vplivom alkohola, ni ničesar ne navajal in ne dokazoval. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo njene navedbe, da nezgode ni prijavil policiji, čeprav bi jo glede na določbe zavarovalnih pogojev moral, za resnične in je pravilno zaključilo, da je tožnik zato, skladno določbam (1) odstavka 4. člena Pogojev AO–plus-97, izgubil zavarovalne pravice po teh pogojih. Šele v pritožbi tožnik graja tovrstno trditev toženke kot neutemeljeno, z navedbami, da policije ni mogel poklicati, ker na področju na katerem je prišlo do nezgode ni telefonskega signala in da je bil zaradi hudih poškodb zmeden. Toda vse take navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, saj pritožba ne pojasni, zakaj tožnik tovrstnih navedb brez svoje krivde ni mogel navajati že med postopkom na prvi stopnji (prvi odstavek člena 337 ZPP). Povsem protispisne pa so pritožbene navedbe, da so vse priče zaslišane v dokaznem postopku povedale, da tožnik ob nezgodi ni bil vinjen. Dejstvo je, da prav nobena od prič, ki so bile zaslišane med postopkom na prvi stopnji, česa takega ni povedala.

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikovega tožbenega zahtevka je že na podlagi ugotovitve izgube zavarovalnih pravic po (1) odstavku 4. člena toženkinih Pogojev AO-plus-97, pravilna. Ne glede na to pa drugostopenjsko sodišče v celoti soglaša tudi s prvostopenjskimi zaključki, da obravnavana nesreča (zavarovalni primer) ni prometna nesreča, ker se ni zgodila na javni cesti ali cesti namenjeni za javni prevoz oziroma v okoliščinah, ki opredeljujejo prometno nesrečo in so zavarovane z AO (oziroma AO – plus) zavarovanjem. Že okoliščino, da je do nesreče prišlo zaradi tega, ker je traktor zadel v panj pravkar požaganega drevesa, kar izhaja iz tožbenih navedb, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot dejstvo, ki dokazuje, da se nesreča ni zgodila na površini primerni za (cestni) prevoz. Prepričljiva je tudi prvostopenjska ocena dokaza po priloženih fotografijah kraja škodnega dogodka. Soglašati je tudi z oceno sodišča prve stopnje, da neskladja, ki ga kažejo spisu priložene fotografije in dopis Občine SB, da bi naj bila na parceli št. 833 k.o. F. pot – javno dobro, ni moglo odpraviti, saj dokaza po ogledu na kraju samem ni moglo opraviti, ker za njegovo izvedbo ni bil položen predujem. Dokazno breme o nastanku škodnega dogodka in vseh okoliščin povezanih z njim pa je vendar na tožniku.

Pritožba si končno povsem napačno razlaga pogoje avtomobilskega zavarovanja in obseg njegovega kritja. AO zavarovanje oziroma AO - plus zavarovanje ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči. Zato škoda, ki nastane pri delu v gozdu s traktorjem, s takšnim zavarovanjem ni krita. Lastnik oziroma imetnik traktorja je po pogojih AO (oziroma po pogojih AO – plus) zavarovan samo pri prevozu v cestnem prometu. Spravilo lesa iz gozda po „gozdni vlaki“, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v skladu z 12. točko 3. člena Zakona o gozdovih „gozdna vlaka“ opredeljena kot objekt v gozdu, ki je del gozdne infrastrukture, namenjene le spravilu lesa iz gozda, je torej del delovnega procesa v gozdu. Zato je nesrečo pri takem opravilu šteti kot delovno nesrečo, ne pa kot prometno nesrečo. Po obrazloženem je drugostopenjsko sodišče odločilo tako, kakor izhaja iz izreka te sodbe (člen 353 ZPP).

O pritožbenih stroških ni bilo treba odločiti, ker jih pritožnik ni zaznamoval.