Jedro

Ob prejemkih, ki presegajo z zakonom ugotovljeno višino zneska, ki še zagotavlja minimalno socialno varnost, po navedenem splošnem in predpisanem merilu osnovno preživljanje praviloma ni ogroženo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A, št. ... z dne 27. 2. 2002, s katero ni bilo ugodeno njeni vlogi za odpis davčnega dolga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ na podlagi predloženih dokazil o dohodkih in premoženjskem stanju tožnice in njenih družinskih članov, ob upoštevanju pravilnih kriterijev, utemeljeno in skladno z določbo 89. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 108/99, v nadaljevanju: ZDavP) odločil, da se tožeči stranki davčni dolg ne odpiše. Čeprav zakon posebnih kriterijev ne določa, je dikcija določbe 89.člena zelo restriktivna in omejuje odpis davčnega dolga le na skrajne primere, zato je osnovni kriterij pri odločanju o utemeljenosti odpisa davčnega dolga primerjava dohodkov na družinskega člana pri zavezancu z bruto zajamčeno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Po ugotovitvi tožene stranke je dohodek tožnice in njenih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge znašal 262.212,00 SIT neto, dejanski dohodek pa 1.524.297,00 SIT neto in je za 581,32% presegal zajamčeno plačo v Republiki Sloveniji. Prvostopni organ na tej podlagi davčnega dolga tožnici utemeljeno ni odpisal, saj v postopku zbrani podatki kažejo na to, da izterjava celotnega davčnega dolga ne bi spravila v nevarnost preživljanje tožnice in njenih družinskih članov. Dejstva, ki so nastala po izdaji prvostopne odločbe in jih tožnica navaja v pritožbi, na odločitev o stvari ne morejo vplivati, lahko pa jih stranka uveljavlja v novem postopku. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odmero dohodnine, tožena stranka zavrača z ugotovitvijo, da se na zadevo, ki je predmet tega postopka, ne nanašajo.

Tožeča stranka odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu, ker tožena stranka vsebine njene pritožbe sploh ni upoštevala. Vztraja pri pritožbenih ugovorih, da ji je bila dohodnina, ki je predmet vloge za odpis, odmerjena napačno in navaja razloge zaradi katerih je rok za vložitev pritožbe zoper odločbo o odmeri dohodnine zamudila. Zaradi blokade tekočega računa, je ostala brez vseh, tudi najnujnejših sredstev za poravnavo tekočih obveznosti, zato so ji že dvakrat odklopili telefon, družina je ostala tudi brez ogrevanja. Od 17. aprila 2002 opravlja delo samostojne novinarke, kar pomeni, da nima več rednih dohodkov, prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ni zmožna plačati. Ker zaradi blokade računa ne more plačevati obrokov za najeta posojila, se boji, da ji bodo avto, za katerega je posojilo najela, zaplenili. Plačila sodne takse ne zmore. Na tej podlagi predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži vrnitev zaseženih sredstev. Ko ji bodo ta vrnjena, bo lahko poravnala tudi dolžno sodno takso.

Tožena stranka vztraja pri sprejeti odločitvi in razlogih zanjo ter predlaga zavrnitev tožbe.

Zastopnik javnega interesa v postopku svoje udeležbe ni priglasil. Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbi 89. člena ZDavP, po kateri davčni organ lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga s pripadajočimi obrestmi za čas do šest mesecev oziroma dovoli plačilo davčnega dolga v največ šestih mesečnih obrokih ali določi, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Kot ugotavlja tožena stranka zakon v navedeni določbi ne določa kriterijev, po katerih bi bilo mogoče povsem jasno ugotoviti, kdaj bi izterjava davčnega dolga lahko ogrozila preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Nedvomno pa ta določba dovoljuje odpis davčnega dolga le v skrajnih primerih, v katerih bi lahko prav izterjava davčnega dolga bila vzrok za ogroženost osnovnega preživljanja zavezanca in njegove družine. Sodišče soglaša s stališčem, da je osnovni kriterij pri odločanju o utemeljenosti odpisa davčnega dolga v vsakem obravnavanem primeru posebej ugotovljen podatek o tem, ali dohodek na družinskega člana pri zavezancu presega znesek bruto zajamčene plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Višina zajamčene plače, ki je z Zakonom o zajamčenih osebnih dohodkih (ZZOD - Uradni list RS št. 48/90, 38/94 in uskladitve do št. 8/2002) določena kot tisti minimalni znesek, ki še varuje materialno in socialno varnost delavcev in s tem zagotavlja vsaj minimalno socialno varnost, predstavlja ustrezno objektivno merilo za odločanje tudi pri odpisu davčnega dolga. Ob prejemkih, ki presegajo z zakonom ugotovljeno višino zneska, ki še zagotavlja minimalno socialno varnost, po navedenem splošnem in predpisanem merilu osnovno preživljanje praviloma ni ogroženo. Ker so dohodki tožnice in njenih družinskih članov v času pred izdajo izpodbijane odločbe nesporno presegali znesek zajamčenega dohodka, je prvostopni organ tudi po presoji sodišča utemeljeno odločil, da se tožeči stranki davčni dolg ne odpiše. Okoliščine, nastale po izdaji odločbe organa prve stopnje, ki jih tožeča stranka navaja v tožbi, pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta ne morejo vplivati in jih sodišče zato pri svoji odločitvi ni moglo upoštevati. Kot tožeči stranki pravilno pojasnjuje že tožena stranka, je vlogo za odpis obravnavanih davčnih obveznosti, mogoče vložiti ponovno in v njej uveljavljati in izkazati okoliščine, ki utemeljenost vloge, glede na spremenjene okoliščine utemeljujejo.

Sodišče je neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 1.odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/00).

Navedbo tožeče stranke, da plačila sodne takse ne zmore, je sodišče smiselno obravnavalo kot prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks. Zato je tožečo stranko pozvalo, da predlog dopolni z dokazili, skladno z določbo 13. člena ZST. Ker tožeča stranka listin, ki bi izkazovale izpolnjevanje pogojev za taksno oprostitev ni predložila, sodišče predlogu ni moglo ugoditi.