Jedro

Popolnost tožbe je procesna predpostavka, ki se nanaša na dopustnost tožbe. Ker tožnica v dopolnitvi tožbe ni predložila dokazov in ni navedla dejstev, ki bi njen zahtevek nedvoumno individualizirali, v konkretnem primeru niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve. Zaradi tega tožba ni dopustna in bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se tožba zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pravdnega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 82921/2015 z dne 13. 7. 2015 razveljavilo v prvi in tretji točki izreka ter postopek ustavilo. Odločilo je, da lahko tožnica v 15 dneh opredeljeno zahteva povrnitev pravdnih stroškov.

2. Tožnica se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je zagrešilo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker tožnice po razveljavitvi sklepa o izvršbi ni pisno pozvalo na dopolnitev tožbe. V pritožbi prilaga nove dokaze (priloge A 2 do A 17) in meni, da bi že sodišče prve stopnje lahko tožbenemu zahtevku ugodilo, saj je toženec zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

3. Toženec ni podal odgovora na tožničino pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju obravnavalo tožničin predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožbo v pravdnem postopku. Toženec je namreč v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da tožnica na izstavljenih računih navaja datume opravljenih storitev, katerih ne izvaja. Tožnica je bila po razveljavitvi sklepa o izvršbi s pozivnim sklepom z dne 21. 10. 2015 pisno pozvana na dopolnitev tožbe. Iz podatkov spisa izhaja, da je pozivni sklep prejela dne 26. 10. 2015. Ni res, da tožnica ni bila pisno pozvana na dopolnitev tožbe in je torej neutemeljen pritožbeni očitek o kršitvi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V pritožbi navedena dejstva ter predloženi dokazi predstavljajo torej v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP nedopustno pritožbeno novoto, saj tožnica z ničemer ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v dopolnitvi tožbe.

6. Tožnica je bila opozorjena, da bo sodišče njeno tožbo zavrglo, če je v 15-dnevnem roku ne bo ustrezno dopolnila, iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhaja, da tožnica v dopolnitvi tožbe ni navedla niti pravno relevantnih dejstev niti ni predložila dokazov. Skladno s prvim odstavkom 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Popolnost tožbe je procesna predpostavka, ki se nanaša na dopustnost tožbe(1). Ker tožnica v dopolnitvi tožbe ni predložila dokazov in ni navedla dejstev, ki bi njen zahtevek nedvoumno individualizirali, v konkretnem primeru niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo zadeve. Zaradi tega tožba ni dopustna in bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje. Posledično je pritožbeno sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ugodilo tožničini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter na podlagi pravilne uporabe petega odstavka 108. člena ZPP tožbo zavrglo (354. člen ZPP)(2). Taka rešitev je za tožečo stranko bolj ugodna kot zavrnitev zahtevka. Zato pritožbeno sodišče ni odločilo v škodo pritožnice.

7. Odločitev o stroških postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženec stroškov ni priglasil. Ker tožnica v pravdi ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pravdnega postopka.

Op. št. (1): Prim. N. Betteto, Razlikovanje med nesklepčno in nepopolno tožbo. Podjetje in delo, 2009, št. 6-7, str. 1638-1648. Op. št. (2): Prim. J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 443.