Jedro

Če se je postopka udeleževal kot pooblaščenec stranke nekdo, ki ni imel od nje potrebnega dovoljenja oz. pooblastila (za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja), je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. čl. ZPP/77, če njegova dejanja pozneje s strani stranke niso bila odobrena.

Izrek

Pritožbama tožeče stranke se ugodi, sklep in sodba (pravilno odločba) sodišča prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog prvega in drugega tožnika za izdajo začasne odredbe, s katero bi prvemu in drugemu tožencu prepovedalo odtujitev nepremičnin, vpisanih v vl. št. 4097 k.o. T., vključno s poslovno stavbo v Ljubljani, in tudi vsakršno obremenitev ali drugačno razpolaganje z nepremičninami; poleg tega pa je zavrnilo še odredbo za vpis te začasne odredbe v zemljiško knjigo (ki naj bi sicer veljala do pravnomočne rešitve v tej zadevi).

Z izpodbijano sodbo (pravilno odločbo) pa v 1. točki izreka (sklep) ni dovolilo razširitve tožbe na novega toženca V.V. d.o.o. Ljubljana, v 2. točki izreka (sodba) pa je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da sta kupoprodajni pogodbi, sklenjeni med podjetjema V.V. d.o.o. in V.S. d.o.o., z dne 24.4.1992 in z dne 29.6.19992 nični. Tožeči stranki je še naložilo, da povrne toženi stranki V.S. d.o.o. Ljubljana pravdne stroške v višini 349.907,50 SIT.

Tožeča stranka se pritožuje zoper obe prvostopni odločbi. Glede izdanega prvostopnega sklepa, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, opozarja, da predlog začasne odredbe ni bil vročen drugotoženi stranki, ki se tako o njej ni mogla izjasniti.

Sklicuje se tudi na razloge, predvsem na bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja v pritožbi zoper izdano prvostopno sodbo. Predlaga razveljavitev tega sklepa.

V pritožbi zoper sodbo prvenstveno meni, da prvostopno sodišče nepravilno razširitvi tožbe ni ugodilo. Opozarja, da drugotožena stranka razširitve tožbe ni prejela, niti ni bila na narok dne 11.2.1998 vabljena. Prilaga dokazilo, da direktor drugotožene stranke g. M.Č. nikoli ni dal pooblastila odvetnici A.K., ki naj bi zastopala drugotoženo stranko. Poudarja, da bi drugotožena stranka v razširitev tožbe privolila, saj je ta tudi v njenem interesu. S tem pa bi bila odločitev izpodbijane sodbe drugačna.

Prvotožena stranka je na pritožbo odgovorila (po pooblaščenki). Med drugim je v njej priznala, da jo je pooblastil za zastopanje družbe V.V. d.o.o. takratni "vršilec dolžnosti direktorja" ing. V.P.. Zato ocenjuje, da je njeno pooblastilo za drugotoženo stranko veljavno.

Pritožbi tožeče stranke sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče iz podatkov v spisu ugotavlja, da sta tožnika prvotno (dne 27.11.1995) vložila tožbo na ugotovitev ničnosti dveh pogodb o prodaji nepremičnin le zoper toženo stranko V.S. d.o.o. Ljubljana. Po odgovoru na tožbo s strani prvotožene stranke preko njene pooblaščenke pa sta dne 28.11.1996 razširili tožbo še na družbo V.V. d.o.o. Ljubljana. Prvostopno sodišče razširitve tožbe nepravilno ni poslalo v izjavo novemu tožencu V.V. d.o.o. Ljubljana in ga tudi ni opozorilo, da mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vanjo vstopi (2. odst. 196. čl. ZPP/77). Omenjeno razširitev tožbe je dostavilo zgolj pooblaščenki prvotne tožene stranke odvetnici A.K.. Ta pa je v odgovoru na tožbo dne 10.3.1997 izjavila, da se novi toženec z razširitvijo tožbe ne strinja in da vanjo ne privoli in je predložila tudi njegovo pooblastilo z dne 14.2.1997 (priloga B2).

Omenjeno pooblastilo pa je pridobila, kot je to razvidno iz njenega odgovora na pritožbo, s strani g. ing. V.P., ne pa s strani g. M.Č..

G. ing. V.P. namreč v trenutku danega pooblastila ni bil več zakoniti zastopnik V.V. d.o.o. Ljubljana. To namreč nedvomno izhaja iz podatkov sodnega registra, ki potrjujejo, da je g. ing. V.P. prenehala funkcija zakonitega zastopnika dne 16.10.1996; od tega dne dalje pa je imel pooblastilo, da zastopa družbo V.V. d.o.o., g. M.Č..

Nebistveno je namreč, da je bil izbris prenehanja pooblastila zastopniku ing. V.P. opravljen šele dne 18.3.1997, saj je ta deklaratorne narave. Bistveno je, da je bil sklep o vpisu novega zastopnika, ki je konstitutivne narave, sprejet že dne 16.10.1996. Navedeno pa v posledici pomeni, da odvetnica A.K. za zastopanje družbe V.V. d.o.o. Ljubljana ni imela potrebnega dovoljenja oz.

pooblastila. Njena pravdna dejanja s strani zakonitega zastopnika družbe g. M.Č. pozneje tudi niso bila odobrena. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. čl. ZPP/77, saj se je postopka na strani družbe V.V. d.o.o. Ljubljana, na katero je bila tožba razširjena, udeleževala oseba, ki pooblastila oz. potrebnega dovoljenja od nje ni imela. Navedena bistvena kršitev pa je že razlog, da je bilo potrebno izpodbijano sodbo (pravilno odločbo) v celoti razveljaviti po 1. odst. 369. čl. ZPP/77 in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ne gre namreč za primer iz 1. odst. 100. čl. ZPP/77. V ponovnem postopku bo moralo prvostopno sodišče upoštevati, da je pravilen zakoniti zastopnik družbe V.V. d.o.o., na katero je bil tožbeni zahtevek razširjen, g. M.Č. in da odvetnica A.K. njegovega pooblastila nima. Vse vloge, vključno razširitev tožbe, ki jih je do sedaj vložila tožeča stranka, bo potrebno družbi V.V. d.o.o. končno tudi dostaviti. Šele po odpravi omenjenih nepravilnosti, ki se nanašajo na vodenje postopka v navedeni zadevi, pa bo lahko prvostopno sodišče o sami zadevi tudi meritorno odločilo (tudi o predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev (glej list. št. 3)).

V posledici zgoraj omenjene odločitve pa je bilo potrebno razveljaviti tudi sklep, s katerim je bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen. Pritožbeno sodišče namreč v zvezi s tem ugotavlja, da je bila začasna odredba predlagana že po razširitvi tožbe, in sicer zoper obe stranki, tudi zoper V.V. d.o.o., ki pa seveda iz zgoraj omenjenih razlogov s predlogom za izdajo začasne odredbe ni bila seznanjena. Manjka torej procesna predpostavka (saj zaradi nepravilnega postopanja prvostopnega sodišča tožeči stranki ni bilo omogočeno, da na strani tožene stranke navede pravo stranko, zato vsebinsko o sami začasni odredbi zaenkrat ni bilo mogoče odločati.

Zaradi zgoraj ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka je bilo potrebno tudi navedeni sklep v celoti razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču, ki bo moralo (kot že navedeno) pred meritornim odločanjem predvsem odpraviti procesne napake v vodenju te zadeve. Odločitev temelji na 3. točki 380. člena ZPP/77. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP/77. Zaradi razveljavitve prvostopnih odločb se namreč odločitev o stroših pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

Sodišče druge stopnje na koncu ugotavlja, da navedbe tožeče stranke v obeh vloženih pritožbah ne predstavljajo pritožbenih novot po 1. odst. 496. a čl. ZPP/77, saj ne gre za navedbe o dejstvih iz 1. odst. 186. čl. ZPP/77 (na katera tožnika opirata zahtevek), ampak za navedbe o postopkovni kršitvi, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje.