10. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe samostojnega podjetnika posameznika A. A., s.p., Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik s Z., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1. Ustavna pritožba samostojnega podjetnika A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 1024/2001 z dne 22. 9. 2003 se ne sprejme.

2. Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je v gospodarskem sporu odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi št. Ig 2000/00225 z dne 12. 4. 2000 zaradi izterjave 59.640 SIT, poleg tega pa je pritožniku naložilo še plačilo zakonskih zamudnih obresti od tega zneska in stroškov izvršilnega postopka. Ugotovilo je, da iz splošnih pogojev, ki so sestavni del najemne pogodbe, ki jo je pritožnik sklenil s tožečo stranko, izhaja, da krije najemnik v primeru izgube, kraje ali poškodbe, nastale po krivdi najemnika ali tretje osebe, nastalo izgubo z nadomestim blagom v skladu z veljavnim cenikom tožeče stranke. Zato mora pritožnik plačati dva predpražnika, ki sta se izgubila ali pa bila ukradena. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje glede utemeljenosti zahtevka.

Pritožnik v ustavni pritožbi nasprotuje odločitvi sodišča in zatrjuje kršitve pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave.

Zatrjevane kršitve utemeljuje z navedbami, da naj bi sodišče pristransko odločalo, ker je odločilo v prid tožeče stranke, in da naj bi sodišče na pritožbene navedbe odgovorilo le pavšalno, s čimer je pritožbo naredilo za neučinkovito in brezpredmetno. Poleg tega naj bi bila sodna praksa povsem drugačna, ker sodišča običajno v pravdi natančno raziščejo vse relevantne navedbe, v tej zadevi pa naj tega ne bi storilo.

Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo v novo odločanje ter stroške ustavne pritožbe naloži Višjemu sodišču.

B.

V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Čeprav so možni primeri, da tudi odločitev sodišča v sporu majhne vrednosti lahko predstavlja hud poseg v pravni in dejanski položaj stranke, pa je treba upoštevati, da gre v konkretnem primeru za plačilo zneska v višini 59.649 SIT iz naslova plačila protivrednosti dveh predpražnikov, ki jih je pritožnik imel v najemu. Da je pritožnik zaradi odklanjanja plačila dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti, na gornjo ugotovitev ne vpliva. Tudi v obravnavani zadevi ugoditev tožbenemu zahtevku in naložitev plačila za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njeno zadevo poleg dveh instanc v okviru gospodarskega spora moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni. Kolikor se pritožnik dotika ustavnopravno relevantnih vidikov (dolžnost sodišča odgovoriti na pritožbene navedbe, odstop od ustaljene sodne prakse), je Ustavno sodišče že izoblikovalo ustaljena stališča in ni potrebe, da bi jih v tej zadevi znova ponavljalo.

V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja.

Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger