U-I-69/93

21/10-1993

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 21/10-1993 obravnavalo pobudo Ludvika Zupana in drugih iz Ljubljane in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče pobude ne sprejme in ne začne postopka za oceno ustavnosti 5., 8., 29., 55., 61. in 63. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89).

O b r a z l o ž i t e v

Pobudniki predlagajo, naj ustavno sodišče oceni ustavnost v izreku sklepa navedenih določb zakona, ne da bi navedli, zakaj izpodbijane določbe niso v skladu z ustavo oziroma s katerimi njenimi določbami so v nasprotju. Posredno je možno iz vloge razbrati, da pobudniki nasprotujejo plačevanju prispevka za uporabo stavbnega zemljišča, ker menijo, da zakona o stavbnih zemljiščih ni možno enačiti z zakonom o davkih občanov, ki določa, da državljani plačujejo davek od dohodka oziroma od premoženja, pri čemer kot vir za odmero ni navedena uporaba stavbnega zemljišča. Iz tega razloga izpodbijajo 63. člen zakona. Za ostale določbe zakona, navedene v izreku sklepa, pa iz konteksta vloge izhaja, da jih izpodbijajo zato, ker menijo, da so v nasprotju z ustavo, ker naj bi temeljile na pravici uporabe, ki je ustava ne pozna.

Ustavno sodišče pobude ni sprejelo.

Po določbi drugega odstavka 162. člena ustave lahko da vsakdo pobudo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Izkazan pravni interes je torej z ustavo določena predpostavka za začetek postopka pred ustavnim sodiščem na podlagi pobude.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da izpodbijane določbe zakona, ki urejajo upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči v družbeni lastnini (5. člen), evidenco o stavbnih zemljiščih v naseljih (8. člen), sklad stavbnih zemljišč v družbeni lastnini (29. člen) in prenos pravice uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini (55. člen), niso v vsebinski povezavi z določbami zakona, ki urejajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Pravna podlaga za obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni pravica uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini, kot zmotno menijo pobudniki, temveč neposredna uporaba stavbnega zemljišča. Po določilu 62. člena zakona o stavbnih zemljiščih so to nadomestilo dolžni plačati taksativno navedeni neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe in sicer: imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora in imetnik stanovanjske pravice. V obravnavanem primeru ni vzročne zveze med pravico uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini in obveznostjo plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki zadeva tudi pobudnike kot neposredne uporabnike zemljišča v smislu 62. člena zakona. Ker se z morebitno ugoditvijo temu delu pobude pravni položaj pobudnikov ne bi spremenil in s tem tudi ne bi pridobili nobene pravne koristi, ustavno sodišče pobude za oceno ustavnosti navedenih določb zakona ni sprejelo, ker je ocenilo, da pobudniki niso izkazali pravnega interesa za začetek postopka za oceno njihove ustavnosti.

Za določbo 61. člena pobudniki niso navedli, zakaj ni v skladu z ustavo oziroma s katero njeno določbo je v nasprotju. Ustavno sodišče samo ni našlo razlogov, ki bi pobudo utemeljevali.

Določba 63. člena, ki jo pobudniki prav tako izpodbijajo, ureja postopek pri pobiranju prispevka za uporabo stavbnih zemljišč oziroma se pri tem sklicuje na uporabo določb iz zakona o davkih občanov. Po 1. členu ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije je potrebno določbe predpisov, ki niso v skladu z ustavo, z njo uskladiti najkasneje do 31/12-1993. Do izteka uskladitvenega roka ni mogoče začeti postopka za oceno ustavnosti predpisov, sprejetih do razglasitve temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, razen če predpisi in drugi splošni akti posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. Izpodbijana določba pa ureja le postopek za odmero, pobiranje in vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in zato z ničemer ne posega v človekove pravice in svoboščine, zaradi tega zoper njo ni mogoče začeti postopka za oceno ustavnosti.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 162. člena ter 1. in 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave, ob uporabi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejel soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek