Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka pri svoji odločitvi upoštevala vse relevantne okoliščine konkretne zadeve, tako težo kaznivega dejanja, zapletenost postopka glede na obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, (ne)zahtevno izvedbo dokaznega postopka ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da se je tožnik v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pomoč odvetnika v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. III K 37476/2011 (pravilno III. K 37476/2012). Iz obrazložitve je razvidno, da tožena stranka svojo odločitev opira na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa pogoje, ki se upoštevajo pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči. Sklicuje se tudi na domnevo nedolžnosti iz 3. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), katere pomen v kazenskem postopku je izčrpno pojasnila. Pojasnila je tudi, da je pravica do obrambe s pomočjo zagovornika bistveni element pravice do poštenega sojenja, vendar je ta pravica v konkretnem primeru fakultativna, kar pomeni, da je treba v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava upoštevati interes pravičnosti. Na pojem pravičnosti pa se na abstraktni ravni opira tudi tretji odstavek 24. člena ZBPP. Zakonodaja tega pojma ne definira, zato je v skladu s sodno prakso pri odločanju o postavitvi zagovornika treba gledati na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženi strokovno obrambo z zagovornikom. Glede na stanje v konkretnem kazenskem postopku je bilo ugotovljeno, da ne gre za zapleten postopek, niti ne za obsežno ugotavljanje dejanskega stanja, saj je v navedenem kazenskem postopku Okrožno državno tožilstvo v Mariboru zoper prosilca vložilo obtožni predlog zaradi storitve kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ker bi naj vzel tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti, ko je odtujil in si prilastil mobilni telefon znamke I Phone 4, vreden 800,00 EUR, katerega je A.A. pustil na zadnjem sedežu osebnega avtomobila prosilca. Tožilstvo je predlagalo zaslišanje dveh prič oškodovanca in B.B., ki je kupila odtujeni telefon ter vpogled v listine in priloge v spisu. Ugotovilo je tudi, da prosilec ni želel podati izjave policiji. Glede na navedeno organ ocenjuje, da bi bila odobritev brezplačne pravne pomoči prosilcu v navedeni kazenski zadevi v nasprotju z interesom pravičnosti in morale, saj prosilcu že splošna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanje materialne resnice, domneva nedolžnosti ter načelo in dubio pro reo (v dvomu korist obdolženemu) zagotavljajo pošten postopek, ta pa ni zapleten in ne bo temeljil na obširnem ugotavljanju dejanskega stanja. Posledično je prošnja prosilca v smislu 24. člena ZBPP neutemeljena ter jo je tožena stranka zavrnila.

Tožnik v tožbi zatrjuje, da izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP. V konkretni kazenski zadevi mu namreč grozi večletni zapor in zaradi tega je strokovna pomoč nujna. Kot pravni laik se v zahtevni kazenski zadevi ni sposoben zagovarjati brez strokovne pomoči zagovornika. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 24. členu določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Zakon šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev glede dodelitve brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. III K 37476/2012. Po presoji sodišča se je tožena stranka pri izpolnjevanju pogojev, določenih za odobritev brezplačne pravne pomoči, pravilno oprla na določbe 24. člena ZBPP tako glede razumnosti zadeve oziroma verjetnega izgleda za uspeh, kot tudi glede upoštevanja interesa pravičnost. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka pri svoji odločitvi upoštevala vse relevantne okoliščine konkretne zadeve, tako težo kaznivega dejanja, zapletenost postopka glede na obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, (ne)zahtevno izvedbo dokaznega postopka ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da se je tožnik v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je o tem podala jasno in natančno obrazloženo utemeljitev. Sodišče se zato strinja z razlogi, kot jih je navedla tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.