Jedro

V okoliščinah tretjega odstavka 14. člena ZBPP se premoženje, ki ga ima prosilec oziroma njegovi družinski člani, pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne upošteva, če z njim dejansko ne morejo razpolagati. Tožnikova žena, ki je v postopku osebnega stečaja, je omejena pri sklepanju pogodb in opravljanju drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njenim premoženjem, ki spada v stečajno maso, saj se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 655/2016-3 z dne 16. 5. 2016 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe glede prerekane izločitvene pravice iz končnega seznama preizkušenih terjatev ter v obliki zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovo prošnjo zavrnil z obrazložitvijo, da ne izpolnjuje finančnega pogoja. Iz ugotovitev izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik poročen z A.A. in ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu X., začasno pa na naslovu Y. Prosilčeva žena ima stalno prebivališče prijavljeno na naslovu Y., začasno pa na naslovu X. Oba imata prijavljen naslov za vročanje na ulici Y., iz česar organ za brezplačno pravno pomoč sklepa, da oba živita na tem naslovu.

2. Na podlagi podatkov Geodetske uprave RS in zemljiške knjige organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je prosilčeva žena lastnica oziroma solastnica do polovice celote naslednjih nepremičnin: parc. št. 368, 369 in 370 vse k.o. ..., ki v naravi predstavljajo kmetijska zemljišča, od katerih je odmerjen katastrski dohodek; parc. št. 2019 k.o. ..., ki v naravi predstavlja gozd, od katerega je odmerjen katastrski dohodek; del stavbe 1714-1 k.o...., ki v naravi predstavlja garažo, katere vrednost ob uporabi posplošene tržne vrednosti izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja ter ob upoštevanju prosilkinega solastniškega deleža do 1/3 celote znaša 1.899,63 €; parc. št. 1537/1 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stavbno zemljišče s pripadajočima deloma stavbe 1725-1 in 1725-2, ki v naravi predstavljata stanovanje v izmeri 138 m2 na naslovu Y. in v katerem ima prosilčeva žena prijavljeno stalno prebivališče ter gostilno, na tej nepremičnini pa je vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ter se zato na podlagi tretjega odstavka 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter 1. točke prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ne upošteva kot premoženje prosilca in njegovih družinskih članov; parc. št. 1537/4 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stavbno zemljišče, pri čemer je na predmetni nepremičnini vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve, zato se na podlagi zgoraj navedenih določb ne upošteva kot premoženje prosilca in njegovih družinskih članov ter parc. št. 48 k.o. ..., ki v naravi predstavlja 24 % kmetijskega zemljišča ter 75,5 % pozidanega zemljišča, pri čemer vrednost pozidanega zemljišča ob uporabi posplošene tržne vrednosti izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja znaša 108,89 €, ter na katerem stojita del stavbe št. 27-1 (kulturni spomenik) in št. 164-1 (stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem). Vrednost tega stanovanja ob uporabi posplošene tržne vrednosti izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja znaša 15.639,84 € in ne predstavlja stanovanja po 18. členu ZUPJS, saj prosilčeva soproga v njem dejansko ne prebiva, temveč ima v njem zgolj prijavljeno začasno prebivališče. 3. Organ za brezplačno pravno pomoč tako ugotavlja, da ima tožnikova žena zgoraj navedeno premoženje, ki se v skladu s 17. členom ZUPJS in 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom ZBPP upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skupni višini 17.648,36 €, ki pa presega zakonsko dovoljeni cenzus 13.862,88 €, kar utemeljuje zavrnitev prosilčeve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tudi v primeru, če bi upoštevajoč prosilčevo zdravstveno stanje organ za brezplačno pravno pomoč presodil, da je prosilec upravičen do izjemne brezplačne pravne pomoči po prvem in drugem odstavku 22. člena ZBPP, premoženje prosilca in njegove družinske članice še vedno presega cenzus za izjemno brezplačno pravno pomoč, ki po prvem odstavku 22. člena ZBPP znaša do višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, torej 17.328,60 €. Ker prosilec ni izpolnjeval finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bilo ugotavljanje izpolnjevanja objektivnega pogoja nepotrebno.

4. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je napačen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da oba z ženo stanujeta v ulici Y. Zaradi deložacije v letu 2007 je bil popolnoma psihično in živčno uničen in zaradi tega ni mogel živeti v Miklavžu, saj ima njegov sin na naslovu Y. gostinski lokal z nočnim klubom. Iz tega razloga se je prijavil in redno stanoval v X., ki ga je žena dobila od svoje matere že leta 1980. Žena je morala ostati v Miklavžu zaradi urejanja raznih dokumentov. Šele v letu 2016 se je tudi žena začasno prijavila v X., ker večkrat z njim ostane po nekaj dni. Kadar mora k osebnemu zdravniku ali raznim specialistom v Maribor, ostane v Miklavžu. Glede kmetijskih zemljišč, ki se naštevajo v izpodbijani odločbi, navaja, da so ta zemljišča zaraščena in ne dajejo nobenega dohodka. Razen tega je na predmetnih nepremičninah vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve in se zato na podlagi tretjega odstavka 14. člena ZBPP ne upoštevajo kot premoženje prosilca in njegovih družinskih članov. Enako velja za gozdno zemljišče. 5. Tožnik tudi navaja, da je napačna ugotovitev, da je žena solastnica stavbe ..., ki v naravi predstavlja garažo do 1/3 celote, saj sta jo zgradila sin in njegova žena na delu parc. št. 1537/2. Tudi parc. št. 48 k.o. ... je obremenjena s hipoteko in prepovedjo odtujitve in obremenitve. Razen tega je organ za brezplačno pravno pomoč seznanjen s tem, da je A.A. v osebnem stečaju in torej ne sme razpolagati s svojim premoženjem. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in mu odobri brezplačno pravno pomoč. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

7. Tožba je utemeljena.

8. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

9. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč pa se ne dodeli osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre).

10. Ne glede na navedeno, se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

11. V okoliščinah tretjega odstavka 14. člena ZBPP se torej premoženje, ki ga ima prosilec oziroma njegovi družinski člani, pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne upošteva, če z njim dejansko ne morejo razpolagati. Kot izhaja iz podatkov spisa, je tožnikova žena A.A. v postopku osebnega stečaja. Zato je omejena pri sklepanju pogodb in opravljanju drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njenim premoženjem, ki spada v stečajno maso, saj se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP). Pravni posel sklenjen v nasprotju s tem (razen če gre za izjemo po tretjem odstavku 386. člena ZFPPIPP) nima pravnega učinka (drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Tožnikova žena je torej na podlagi citiranih določil pri razpolaganju s svojim premoženjem omejena, tega pa organ za brezplačno pravno pomoč pri odločitvi ni upošteval. 12. Ker pri izdaji izpodbijane odločbe določbe 386. člena ZBPP niso bile uporabljene, zaradi česar je bila napačno uporabljena tudi določba tretjega odstavka 14. člena ZBPP, je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Zato je sodišče izpodbijano odločbo kot nezakonito na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba - ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) - ob uporabi določb 386. člena ZFPPIPP in tretjega odstavka 14. člena ZBPP ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč pri tem tudi vse ostale pogoje.

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu prvega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 15,00 €, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

14. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13.12.2006).