Jedro

Tožnika bi morala najprej vložiti pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa pri toženi stranki kot drugostopenjskemu organu (v skladu z določbo 4. odstavka 222. člena ZUP) in šele če tožena stranka o pritožbi ne bi odločila, bi bile izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka upravnega organa. Sodišče sme s sodbo odločiti o stvari tudi, kadar pristojni organ ne izda v tridesetih dneh po odpravi upravnega akta oziroma v roku, ki ga določi sodišče, novega upravnega akta in tega ne stori niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh, če stranka s tožbo zahteva od sodišča, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi, in je to zaradi narave pravice potrebno. Navedena določba sodišču daje možnost, da lahko odloča v sporu polne jurisdikcije, ne pomeni pa absolutne zapovedi takšnega načina. Zato upravni organ, kljub vloženi tožbi zaradi molka organa, lahko izda odločbo, sodišče pa nato postopa v skladu s 37. členom ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 in 45/06 - odločba US) zavrglo tožbo kot prezgodaj vloženo. Tožnika sta dne 17.1.2003 vložila tožbo zaradi molka upravnega organa, ker tožena stranka kljub izrecni zahtevi za izdajo odločbe ni odločila v tridesetih dneh, kot ji je bilo naloženo po pravnomočni sodbi Upravnega sodišča RS, Oddelka v Celju, št. U 63/99-9 z dne 5.3.2002, s katero je sodišče odpravilo odločbo tožene stranke z dne 30.3.1999 in ji vrnilo zadevo v ponovno odločanje. Z navedeno odločbo je tožena stranka na podlagi zahteve tožnikov za ponovno preveritev postopka odpravila sklep Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS z dne 30.10.1998, s katerim so bila tožnikoma odobrena sredstva za obnovo in urejanje pašnikov v višini 263.400,00 SIT.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje med drugim navaja, da je za odločanje v ponovnem postopku pred upravnim organom v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelka v Celju, št. U 63/99-9 z dne 5.3.2002, pristojna Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) kot prvostopenjski upravni organ, ki nove odločbe ni izdal v predpisanem roku. Zato bi morala tožnika zaradi molka prvostopenjskega organa najprej vložiti pritožbo pri toženi stranki, to je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS kot drugostopenjskemu organu, šele potem, ko bi izkoristila vsa redna pravna sredstva v upravnem postopku, bi bile izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe na upravno sodišče. Sodišče prve stopnje še ugotavlja, da pooblastilo tožnikov z dne 4.12.1998, dano odvetnikom A.A., B.B., C.C. in D.D., ni avtomatično prenehalo s pravnomočnostjo sodbe upravnega sodišča, št. U 63/99-9 z dne 5.3.2002, kot to zmotno menita tožnika, pač pa pooblastilo preneha s preklicem, saj je bilo dano za vse postopke pred sodnimi in upravnimi organi, tako je veljalo tudi v ponovnem postopku odločanja tožene stranke oziroma prvostopenjskega organa. Agencija je z odločbo z dne 6.3.2003 odločila o zadevi in dodelila tožnikoma nepovratna sredstva v višini 263.400,00 SIT. Navedena odločba je bila veljavno vročena v upravnem spisu izkazanim pooblaščencem tožnikov.

Tožnika vlagata pritožbo po odvetniku E.E. zaradi pritožbenega razloga nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Navajata, da je upravno sodišče v sodbi, št. U 63/99-9 z dne 5.3.2002, toženo stranko izrecno opozorilo, da mora upoštevati določbo 3. odstavka 60. člena ZUS in odločiti v roku 30 dni. Tožena stranka bi morala odločiti najkasneje do 13.5.2002, ker tega ni storila, sta jo tožnika večkrat pozvala, med drugim tudi z dopisom z dne 11.11.2002. Ker upravni organ ni odločil v roku, ki mu ga je postavilo sodišče, in ni odločil niti na ponovno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh, bi moralo sodišče na zahtevo stranke samo odločiti o pravici oziroma pravni koristi tožnikov, kar sta tožnika v tožbi tudi izrecno zapisala. V obravnavanem primeru ne gre za "klasični" molk organa po 37. členu ZUS, temveč za poseben primer po 2. odstavku 65. člena ZUS in upravni organ v tem primeru, po vložitvi tožbe, ni več upravičen izdati odločbo v upravni zadevi. Taka odločba je v odnosu do sodne odločbe brez pravnega učinka, sodišče pa je k meritornemu odločanju zavezano. Tudi če sodišče ne bi upoštevalo specialnosti določbe 65. člena ZUS, pa bi moralo drugače odločiti tudi na podlagi določbe 37. člena ZUS in pozvati tožnika, da sporočita, ali vztrajata pri tožbi. Sodišče prve stopnje je z opustitvijo dolžnega ravnanja bistveno kršilo določbe postopka. Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku o zadevi meritorno odločiti oziroma podredno na podlagi 37. člena ZUS tožnika najprej pozvati, ali vztrajata pri tožbi, nato pa odločiti skladno z odgovorom tožnikov. Tožnika enako kot v tožbi še pojasnjujeta, da je bilo pooblastilo odvetniku A.A. z dne 4.12.1998 dano izključno za zastopanje v upravnem sporu U 63/99, in sicer njemu osebno in ne tudi drugim odvetnikom, ki so navedeni na štampiljki skupne pisarne, in je prenehalo s pravnomočnostjo sodbe sodišča. Poudarjata še, da pooblastilo z dne 4.12.1998 odvetniku A.A. s strani odvetnika ni podpisano in odvetnik pravzaprav za zastopanje sploh ni pooblaščen. Odločba z dne 6.3.2003, vročena odvetniški pisarni A., tako ni pravilno vročena in zanju ne more imeti pravnih posledic.

Pritožba ni utemeljena.

Iz upravnih spisov izhaja, da sta tožnika z dopisom z dne 11.11.2002, ki ga je le-ta prejela dne 15.11.2002, na toženo stranko naslovila zahtevo za izdajo odločbe. Odvetnica D.D. je dne 20.11.2002 kot pooblaščenka tožnikov toženi stranki poslala ponovno zahtevo, da v roku 7 dni odloči o zadevi. Tožena stranka je v zvezi s sodbo upravnega sodišča s sklepom z dne 20.11.2002 ugodila zahtevi za ponovno preveritev postopka in odpravila sklep Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 30.10.1998 ter zadevo vrnila Agenciji v ponovno odločanje. Agencija je sklep prejela dne 20.12.2002 in ga posredovala z dopisom z dne 6.2.2003 pooblaščencem tožnikov, odvetnikom A.A., B.B., C.C. in D.D., vsi na naslovu ... Dne 12.3.2002 je odvetnica D.D. na Agencijo naslovila pisanje, v katerem, glede na dopis z dne 6.2.2003, prosi za čimprejšnje ponovno odločanje, sicer bo primorana vložiti pritožbo zaradi molka organa.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožba zaradi molka organa, ki sta jo tožnika vložila dne 17.1.2003 po odvetniku F.F. preuranjena, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, saj je v ponovnem postopku pristojna za odločanje Agencija kot prvostopenjski upravni organ in bi morala tožnika najprej vložiti pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa pri toženi stranki, to je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS kot drugostopenjskemu organu (v skladu z določbo 4. odstavka 222. člena ZUP, ki določa, da če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen) in šele če tožena stranka o pritožbi ne bi odločila, bi bile izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe. V 4. odstavku 26. člena ZUS je namreč določeno: če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka tega člena, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe. V 2. odstavku tega člena je določeno, da če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, z zakonom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Ker tožnika pritožbe zaradi molka organa prve stopnje sploh nista podala, tako niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe in jo je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito zavrglo.

Pritožnika nimata prav, ko v pritožbi trdita, da bi v obravnavani zadevi upravno sodišče o zahtevku strank moralo meritorno odločiti, ker mu navedeno nalaga 2. odstavek 65. člena ZUS. V tej določbi je navedeno, da če pristojni organ ne ravna po navodilu iz prejšnjega odstavka (in torej ne izda upravnega akta), ravna sodišče po drugem in tretjem odstavku 61. člena ZUS, ki pa določa, da sme sodišče s sodbo odločiti o stvari tudi, kadar pristojni organ ne izda v tridesetih dneh po odpravi upravnega akta oziroma v roku, ki ga določi sodišče, novega upravnega akta in tega ne stori niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh, če stranka s tožbo zahteva od sodišča, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi in je to zaradi narave pravice potrebno. Navedena določba tako sodišču daje možnost, da lahko odloča v sporu polne jurisdikcije, ne pomeni pa absolutne zapovedi takšnega načina. Zato upravni organ kljub vloženi tožbi zaradi molka organa lahko izda odločbo in v tem primeru ravna sodišče v skladu s 37. členom ZUS. Vendar glede na to, da je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo, ker je bila vložena prezgodaj, ni bilo dolžno postopati v skladu z določbo 37. člena ZUS, ki sicer nalaga sodišču, da pozove tožnika, da sporoči, ali vztraja in v kakšnem obsegu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na nov upravni akt. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi sicer postopalo v skladu z navedeno določbo in pozvalo tožnika po pooblaščencu odvetniku F.F., da se v roku 8 dni izjavi, vendar to v obravnavani zadevi ni bilo potrebno iz zgoraj navedenih razlogov, kar pa sicer ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe. Tako tudi ni podana kršitev postopka, na katero se sklicujeta tožnika v svoji pritožbi.

Pritožbeno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo, saj ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US).

Ker je bila pritožba vložena pred 1.1.2007, ko je začel veljati ZUS-1, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije pritožbo na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 obravnavalo kot pritožbo po tem zakonu.