- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep II Cp 170/2000
ECLI:SI:VSKP:2000:II.CP.170.2000 Civilni oddelek
Povzetek
- V primeru, ko upnik nima listine za vpis lastninske pravice, ali lahko sodišče dodeli rok za vložitev tožbe?Sodišče obravnava vprašanje, ali je pravilno, da sodišče prve stopnje zavrne izvršilni predlog, če upnik nima listine primerne za vpis lastninske pravice na dolžnico.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če upnik nima listine, primerne za vpis lastninske pravice na dolžnico, sodišče v tem primeru izvršilni predlog ne zavrne, ampak dodeli upniku primeren rok za vložitev tožbe, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnico.
Izrek
Pritožbi upnika se ugodi, zato se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo na nepremičnine zavrnilo zato, ker upnik ni predložil listine primerne za vpis lastninske pravice na dolžnico.
Zoper ta sklep se je pritožil upnik in v pritožbi izrecno navaja, da sodišče ne bi smelo izvršilni predlog zavrniti ampak bi moralo upnici določiti primeren rok za vložitev tožbe zaradi vpisa lastninske pravice na ime dolžnice. V času visečnosti pravde bi pri nepremičninah dolžnice bila zaznamba, kar bi ščitilo interese upnice.
V nasprotnem primeru, tako je razumeti izpodbijani sklep, bi morala tožnica najprej tožiti, tekom dolgotrajnega pravdnega postopka, pa bi po nepremičninah lahko posegli drugi upniki.
Pritožba je utemeljena.
Iz navedb upnika v izvršilnem predlogu res izhaja, da nima listine sposobne za vpis lastninske pravice na ime dolžnice, kar je tudi pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje. Po mnenju pritožbenega sodišča pa sodišče prve stopnje ni pravilno interpretiralo določb 5. odst. 168. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da če upnik, ki nima listine primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Napačno je torej postopalo, ko je izvršilni predlog zavrnilo, kajti iz določb 6. odst. 168. čl. ZIZ izhaja, da se izvršilni postopek nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu. To pa pomeni, da mora sodišče upniku dati možnost in primeren rok za vložitev tožbe, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnico. Šele ko bo upnik to dosegel se bo izvršilni postopek lahko nadaljeval. Pritožba upnika je torej utemeljena, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.