Jedro

Nadalje pritožba nima prav, da bi bilo potrebno nasprotno udeleženko namestiti v DSO oziroma v SVZ, saj pri njej zdravljenje še ni potekalo in je najprej potrebno uvesti ustrezno terapijo in šele po zaključenem zdravljenju obstaja možnost njene namestitve v drugi ustrezni ustanovi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.O stroških pritožbenega postopka bo odločalo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotno udeleženko sprejme na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Oddelek za psihiatrijo, za dobo treh mesecev. Univerzitetni klinični center Maribor je dolžan v roku treh dni od vročitve sklepa pozvati nasprotno udeleženko, da se določenega dne, najkasneje v sedmih dneh po pozivu zglasi pri njih, zaradi zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom (I. in II točka izreka).

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da je izvedenec že v mnenju z dne 31. 7. 2024 zaključil, da pri nasprotni udeleženki ne ugotavlja hude akutne ali ponavljajoče se duševne motnje, ki bi hudo vplivala na njeno presojo in obvladovanje vedenja. Sedaj pa je svoje mnenje z dne 25. 10. 2024 spremenil in ugotavlja znake paranoidne blodnjave motnje. Izvedenec je razhajanje sicer pojasnil, vendar se nasprotna udeleženka s tem ne strinja. Z možem sta namreč že nekaj časa nastanjena v hostlu B. kjer jima je nastanitev uredil predlagatelj. Res je, da sta izolirana in zavračata stike in sta nezaupljiva, saj sta bila v preteklosti deležna številnih prevar, vendar v svojem svetu dobro funkcionirata, nasprotna udeleženka pomaga soprogu, ki je na vozičku. Njune bivalne razmere niso idealne, vendar to ne predstavlja razloga, da bi se jo napotilo na zdravljenje. Nikogar ne ogroža, stara je 83 let in potrebuje pomoč, brez da bi bila postavljena domnevna diagnoza. Tako je najverjetneje, da ogroža svoje zdravje zaradi starostne onemoglosti in ne zaradi postavljene diagnoze, zato je primernejša namestitev v DSO ali SVZ, kjer bi imela pomoč. Prisilno zdravljenje pa bo nasprotno udeleženko in moža ločilo, kar bo slabo vplivalo na zdravstveno stanje tako udeleženke kot tudi njenega moža. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog zavrne.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu s 30. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s 366. in 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi in vrsti nepravdnega postopka. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo nobene uradoma upoštevne absolutne bistvene kršitve določb postopka, izpodbijani sklep ima vse razloge in se ga da preizkusiti, tako da očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje ter na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe materialnega prava.

5.Po določbi 53. člena ZDZdr je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona. Prvi odstavek 39. člena ZDZdr določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:- če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). V kolikor manjka eden od naštetih pogojev zdravljenje osebe pod posebnim nadzorom brez njene privolitve ni dopustno.

6.Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo in pravilno povzelo mnenje izvedenca psihiatrične stroke doc. dr. A. A. dr. med. spec. psih, ki je pri nasprotni udeleženki ugotovil duševno motnjo paranoidna blodnjava motnja. Slednji je pojasnil, zakaj prihaja do razhajanja s prej podanim mnenjem v mesecu juliju 2024. Nenazadnje je izvedenec sodeloval na naroku, na katerem je bila nasprotna udeleženka dne 4. 11. 2024 zaslišana in je svoje mnenje še dodatno dopolnil dne 6. 11. 2024.

7.Iz tako dobljenega mnenja, ki ga sodišče prve stopnje v celoti povzema, izhaja, da se zdravstveno stanje nasprotne udeleženke, v posledici ugotovljene duševne motnje znatno slabša, saj ima preganjavice in v posledici slednjega telesno hira. V zadnjega pol leta je shujšala za več kilogramov, v gibanju je bistveno bolj neokretna in nerodna zaradi oslabelosti, kar zahteva nujnost ukrepanja. Zaradi hude duševne motnje ima porušen stik z realnostjo, svojega vedenja ni sposobna nadzirati, saj je prepričana, da jo zastrupljajo, da so jo okradli, da nima za preživetje, da se ji godi krivica, odklanja nujno zdravstveno pomoč, ni sposobna sprejeti pravnega reda, je v vsem odklonilna in je telesno iz meseca v mesec bolj upadla, ob tem, da je že starostnica, kar je toliko bolj nevarno. Svojih prepričanj pa ni sposobna spremeniti ali kakorkoli korigirati. S takšnim ravnanjem pa hudo škoduje svojemu zdravju s čimer je neposredno življenjsko ogrožena, prav tako ogroža življenje svojega moža, ki je na vozičku in tako ni deležen niti osnovne higiene. Pri njej je stanje resno in nevarno ter potrebuje takojšnje zdravljenje in nima prav pritožba, da je slednje posledica starosti in ne duševne motnje. O stanju nasprotne udeleženke se je sodišče prve stopnje neposredno seznanilo, o slednjem pa je izpovedala tudi socialna delavka in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pri nasprotni udeleženki podana duševna motnja, v posledici katere ogroža svoje zdravje oziroma življenje, posebej v primeru, da motnja ne bo zdravljena. Zato je potrebna napotitev nasprotne udeleženke na oddelek Psihiatrične bolnišnice v Mariboru za obdobje treh mesecev, ko bo mogoče pričakovati umiritev in izboljšanje njenega psihičnega zdravstvenega stanja in uvedba ustrezne terapije (20. do 28. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

9.S tem je takšen ukrep v skladu z Ustavo Republike Slovenije in ne pomeni pretiranega posega v pravico do osebne svobode in do varstva duševne integritete nasprotne udeleženke (35. in 12. člen Ustave RS). Zato je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje 2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10.V kolikor se zdravstveno stanje nasprotne udeleženke v času zdravljenja toliko izboljša, da ni več razloga za zadržanje na varovanem oddelku, se nasprotno udeleženko lahko predčasno iz slednjega tudi odpusti (prvi odstavek 78. člena v zvezi z 71. členom ZDZdr).

11.O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s posebnim sklepom sodišča prve stopnje (68. člen ZDZdr v zvezi z 51. členom ZDZdr).