Jedro

V primerih, ko zadeva pride iz izvršilnega postopka zato, ker je bil pred tem vložen predlog za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, predstavlja plačilo sodne takse (za tožbo) procesno predpostavko za vodenje pravdnega postopka (105.a člen ZPP). To pomeni, da mora na njen obstoj sodišče paziti po uradni dolžnost. V kolikor ni izpolnjena, pa se v skladu s 3. odstavkom 105.a člena ZPP (torej po sili samega zakona) šteje, da je tožba umaknjena (posledica česar je ustavitev postopka). Stranke v tem oziru nimajo nobenih (dispozitivnih) upravičenj. Zato je povsem brezpredmetno, ali se toženka s takšnim umikom strinja ali ne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23.3.2015 odločilo: - da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 134613/2014 z dne 10.10.2014 razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in da se postopek ustavi (I. točka izreka), - da je dolžna tožnica toženki plačati pravdne stroške v višini 58,93 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo (oz. meritorno) odločanje, podredno pa, da ga spremeni (s stroškovno posledico). Poudarja, da je z vlogo z dne 22.1.2015 izrecno nasprotovala umiku tožbe in zahtevala meritorno odločitev. Z nezakonitim ravnanjem ji sodišče, kljub temu, da se je že spustila v postopek, ni dalo možnosti obravnavanja. Dne 16.10.2014 je vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, prav tako je podala vlogo z dne 22.1.2015, v kateri je izrecno nasprotovala umiku, torej tudi fikciji umika. Zato ta ni prišel v poštev (prvi odstavek 441. člena ZPP) in bi sodišče s pravdnim postopkom moralo nadaljevati ter meritorno odločiti. Odločba tretjega odstavka 105.a člena ZPP ne more prevladati nad določbo 441. člena ZPP. Umik brez privolitve je mogoč le do takrat, ko se nasprotna stranka še ni spustila v postopek. V tem postopku je bila plačana sodna taksa, da se je postopek začel (in sicer taksa za predlog za izvršbo). Nepravilno je bila uporabljena določba tretjega odstavka 188. člena ZPP, saj sama na umik ni pristala. Sodišče prve stopnje ji tudi neupravičeno ni priznalo stroškov za pravdni postopek. Ti nastanejo, ko se pravdni postopek začne, ne glede na to, ali je bilo opravljeno kakšno pravdno dejanje (sklicuje se na opombo št. 1 k tretjemu delu Zakona o odvetniški tarifi). Pravdni postopek se je začel 12.11.2014 (kot je navedlo sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa), ko je spis prišel na pravdni oddelek Okrajnega sodišča v Ljubljani. Ne drži niti navedba sodišča, da niso bila opravljena nobena pravdna dejanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V primerih, ko zadeva pride iz izvršilnega postopka zato, ker je bil pred tem vložen predlog za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, predstavlja plačilo sodne takse (za tožbo) procesno predpostavko za vodenje pravdnega postopka (glej 105.a člen ZPP(1)). To pomeni, da mora na njen obstoj sodišče paziti po uradni dolžnost. V kolikor ni izpolnjena, pa se v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP (torej po sili samega zakona) šteje, da je tožba umaknjena (posledica česar je ustavitev postopka). Stranke v tem oziru nimajo nobenih (dispozitivnih) upravičenj. Zato je povsem brezpredmetno, ali se toženka s takšnim umikom strinja ali ne. Enako velja za pritožbeno sklicevanje na določbe 188. oziroma 441. člena ZPP. Kot je bilo poudarjeno, ne gre za umik tožbe s strani tožnika, ampak umik, do katerega (zaradi neplačila sodne takse) pride na podlagi samega zakona.

5. Pravilna je tudi izpodbijana odločitev o stroških. Drži, da je bilo s sklepom izvršilnega sodišča VL 13461/2014 z dne 23.10.2014 odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo pravdno sodišče, kateremu je bil spis (zato) odstopljen. Navkljub temu pa pogoji za vsebinsko obravnavanje zadeve (in izvajanje pravdnih dejanj v tej smeri) še niso bili izpolnjeni. Za to je bilo potrebno najprej plačati sodno takso (za tožbo oziroma pravdni postopek na prvi stopnji(2) po Tar. št. 1111 ZST-1(3)). Ta pa, kot je bilo ugotovljeno, ni bila plačana.(4) Z ozirom na to v tem pravdnem postopku s strani strank tudi niso bila opravljena nobena takšna pravdna dejanja, ki bi ju upravičevala do nagrade za postopek na prvi stopnji.(5)

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo toženka sama nosi stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (2): Kar (kot je bilo poudarjeno) predstavlja procesno predpostavko.

Op. št. (3): Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s kasnejšimi spremembami Op. št. (4): Za vodenje pravdnega postopka mora biti taksa po tar. št. 1111 ZST-1 plačana v celoti. Okoliščina, da naj bi bila (v delu) plačana ob vložitvi predloga za izvršbo, ne zadostuje.

Op. št. (5): Pritožničin (negativen) odgovor na umik tožbe, ki ga je poslala tožnica, to prav gotovo ni. Povračilo nagrade za vsa upoštevna odvetnikova opravila, do katerega je toženka upravičena, pa je vključeno že v (s strani sodišča prve priznano) nagrado za pravno sredstvo po Tar. št. 3468 oziroma ugovor zoper sklep o izvršbi. Zato sklicevanju pritožbe (ki ne upošteva, da je pred tem tekel izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine) na vsebino opombe 3 (1) tretjega dela relevantnega Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008, s kasnejšimi spremembami) ni moč slediti. Iz tega razloga in ker (kot je bilo poudarjeno) nobena dodatna ter v vsebinsko obravnavanje zadeve usmerjena pravdna dejanja niso bila opravljena, toženka do (dodatne) nagrade za postopek po Tar. št. 3100 ni upravičena.