Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženka delo organizirala skladno z določbama 45. člena ZDR-1 in 7. člena ZVZD-1, da se je tožnica sicer poškodovala pri delu, ki ga je opravljala za toženko, vendar pa za nastalo ji škodo toženka ni ne objektivno in tudi ne subjektivno odgovorna, zato je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica je dolžna toženki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 373,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, svoje stroške pritožbe pa krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji toženka v roku 15 dni plača odškodnino v višini 9.500,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi in da ji v istem roku povrne stroške postopka (točka I izreka). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženki povrniti v roku 15 dni stroške postopka v višini 1.559,89 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi ter sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi in tožnici prizna vse stroške, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Primarno navaja, da je bila tožnici kršena pravica do uporabe svojega jezika, saj je sodišče pred začetkom obravnave ni poučilo o tej njeni pravici, s tem pa je kršilo določbo drugega odstavka 102. člena ZPP. Gre za relativno kršitev določb postopka, ki pa je vsekakor vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izhaja pa iz zapisnika prvega naroka za glavno obravnavo na str. 5, kjer je tožnica izpovedala, da ni znala po slovensko povedati, da lestve niso ravne. Tako je bila tožnici kršena tudi človekova pravica iz 62. člena Ustave RS in s tem povezana pravica do poštenega sojenja po 22. členu Ustave RS. Izvedensko mnenje A. A. je pomanjkljivo, nestrokovno in nepravilno, ne vsebuje izvida, iz katerega bi izhajala pomembna dejstva, kraja si ni ogledal, ampak se je zanašal na slikovno gradivo. V celoti se je zanašal na navedbe toženke predvsem glede meritev in tako ni opravil skrbnega pregleda po prvem odstavku 251. člena ZPP. Tudi izračune je opravil nestrokovno, saj bi ob vseh relevantnih parametrih ugotovil nepravilnosti in tako ne bi mogel zaključiti, da je bila lestev primerna delovna oprema za izvedbo čiščenja letve konstrukcije. Napačna je tudi njegova ugotovitev, da bi se tožnica smela povzpeti največ dve stopnici lestve, saj morajo biti po navodilih za varno uporabo lestve do vrha še tri stopnice. Prav tako se ni opredelil, ali je bila lestev najbolj primerno sredstvo za izvedbo te naloge oziroma najbolj varna delovna oprema po 130. členu Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme. Napačna je tudi ugotovitev, da je tožnica opravila usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu, kar naj bi izhajalo iz Zapisnika o izvedbi teoretičnega usposabljanja varnosti in zdravja pri delu z dne 11. 6. 2018. Iz tega ne izhaja, da je bila tožnica poučena o nevarnosti dela na višini in kako ravnati z lestvijo, s tem pa je toženka kršila 38. člen ZVZD-1. Nadalje pa ugotavlja še, da je sodišče v 24. točki obrazložitve storilo tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba v tem delu ne vsebuje jasnih razlogov za ugotovitev, da je bila tožnica usposobljena za varno delo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo. Sodišče tožnici ni kršilo pravice do sodnega tolmača, saj ga ne postavi po uradni dolžnosti, tožnica pa ga ni zahtevala, prav tako pa tudi ne njen odvetnik. V zvezi z očitkom o pomanjkljivem in nestrokovnem znanju izvedenca pa navaja, da tožnica in njen pooblaščenec v postavljenem roku nista oporekala izvedenskemu mnenju, zato je tako pritožbeno navajanje prepozno. Tožnica ogleda kraja dogodka ni nikoli predlagala. Tudi pritožbene navedbe, da tožnica ni bila deležna ustreznega izobraževanja s področja varnosti in zdravja pri delu, predstavljajo pritožbeno novoto. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in tudi ne s pritožbo zatrjevane kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče jasno obrazložilo razloge, na katerih temelji ugotovitev, da je tožnica dne 11. 6. 2018 opravila usposabljanje za svoje delo. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, prepričljivo ocenilo izvedene dokaze ter sprejelo materialno pravno pravilno odločitev. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje, na katerih temelji odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, v nadaljevanju pa na podlagi določbe prvega odstavka 360. člena ZPP presoja le pritožbene navedbe, ki so za odločitev o pritožbi bistvene.

6. Tožnica je bila po pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 5. 2018 pri toženki zaposlena na delovnem mestu pomivalka/čistilka za določen čas od 1. 7. 2018 do 30. 4. 2019. Dne 17. 11. 2018 se je kmalu po pričetku dela poškodovala pri čiščenju prostorov toženke. Padla je z lestve, ki jo je uporabila zaradi čiščenja višje ležečih polic. Po njenem prepričanju je do padca, pri katerem je udarila v zraven stoječi stol in si zlomila desno zapestje, prišlo zaradi zdrsa lestve, ki ni bila primerna in stabilna. Ker toženka ni poskrbela za varno delo, je za nastanek tožnici nastale škode krivdno odgovorna.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče tožnici kršilo njeno pravico do uporabe svojega jezika v postopku, ker je na to ni opozorilo in s tem storilo relativno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 102. členom ZPP. Iz listin spisa ne izhaja, da bi tožnica, ki jo je zastopal odvetnik, v postopku izjavila, da ne razume slovenskega jezika, prav tako pa tega tudi ni uveljavljal njen pooblaščenec. Tako sodišče ni bilo dolžno postaviti tolmača, iz postopka pred sodiščem prve stopnje pa tudi ne izhaja, da tožnica ne bi imela možnosti sodelovati v postopku.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja, izpovedi tožnice in zakonitega zastopnika toženke, zaslišane priče sodelavca B. B. in listinske dokumentacije v spisu pravilno ugotovilo, da se je tožnica dne 17. 11. 2018 poškodovala na delu pri sestopu z lestve. Ta je bila brezhibna, saj je bila izdelana skladno s slovenskimi standardi, pregledana s strani pooblaščenega podjetja, izpolnjuje vse zahteve predpisov varstva pri delu in standardov ter delavcem zagotavlja varno delo (priloga B5). Tožnica se tudi ni poškodovala na način, kot ga je zatrjevala, saj je izvedenec ugotovil, da se je tožnica ali stegovala izven vertikalne osi lestve, ko se je pri sestopanju hotela prijeti za stol (kar je izpovedala sama) ali pa je hotela z lestve sestopiti stransko, zaradi česar je lestev zdrsnila in se premaknila ter je posledično prišlo do padca. Oba ta primera sta v navodilih za uporabo lestve prepovedana.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je strokovno mnenje izvedenca pomanjkljivo, nestrokovno in nepravilno. Na predlog tožnice (l. št. 81 in 82) je sodišče prve stopnje dopustilo in izvedlo dokaz z zaslišanjem izvedenca. Temu je bilo zastavljeno le eno vprašanje, na katero je izvedenec odgovoril (l. št. 101), in sicer, zakaj ni opravil ogleda kraja delovne nesreče in zapisal, na kateri lestvi in kako je tožnica delala. Drugih vprašanj zanj tožnica ni imela. Tožnica bi morala odgovore na svoje pritožbene trditve v zvezi z izvedenskim mnenjem pridobiti tekom zaslišanja izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP), česar pa ni storila.

10. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v točki 24 obrazložitve, da iz listinske dokumentacije (B4), ki jo je predložila toženka, izhaja, da je tožnica opravila usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu in je poučena o varnem opravljanju svojih del in nalog. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da bi tožnica, ki je visoka 168 cm, z lesenih letev na višini 220 cm lahko obrisala prah že, če bi se povzpela na drugo letev lestve, kar pa sigurno ni delo na višini. Lestev, ki jo je uporabljala in za katero je potrdila, da se nahaja na fotografiji pod B2, je opremljena s slikovnim navodilom za uporabo.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženka delo organizirala skladno z določbama 45. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) in 7. člena Zakona o zdravju in varnosti pri delu (ZVZD-1; Ur. l. RS, št. 43/2011), da se je tožnica sicer poškodovala pri delu, ki ga je opravljala za toženko, vendar pa za nastalo ji škodo toženka ni ne objektivno in tudi ne subjektivno odgovorna (179. člen ZDR-1, v zvezi s 131. in 135. členom Obligacijskega zakonika, UPB-1, Ur. l. RS, št. 97/2007 in nadalj.), zato je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

12. Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, niti niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165., 154. in 155. členu ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške, toženki pa je dolžna v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo in sicer po OT za odgovor na pritožbo 500 točk, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 373,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.