Jedro

Ni sporno, da tožnik za izvedena dela, glede katerih se je sodišče prve stopnje strinjalo s presojo upravnega organa, da presegajo okvir rednih oziroma investicijskih vzdrževalnih del, ni pridobil zahtevanega gradbenega dovoljenja. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izrečeni inšpekcijski ukrep iz 152. člena ZGO-1.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19. 4. 2004, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo, Enote Celje z dne 19. 1. 2004. Prvostopni upravni organ je z navedeno odločbo odločil, da mora tožnik takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo kovinskega nadstreška na zemljišču s parc. št. ... k.o. ... (1. točka izreka); da je tožnik dolžan v roku 15 dni po vročitvi odločbe odstraniti objekt iz 1. točke in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške (2. točka izreka); da bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 2. točke zoper tožnika uveden postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah (3. točka izreka); ter da za nelegalno gradnjo iz 2. točke veljajo prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik gradil kovinski nadstrešek brez gradbenega dovoljenja, ki bi ga skladno z določbo 3. člena ZGO-1 moral imeti, zato je prvostopni upravni organ pravilno uporabil določbo 152. člena ZGO-1 in izrekel ustrezen inšpekcijski ukrep.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke in se sklicuje na določbo prvega odstavka 3. člena ZGO-1. Pojasnjuje, da je tožnik z izvedenimi deli presegel okvir rednih oziroma investicijskih vzdrževalnih del in bi tako lahko začel navedena dela izvajati zgolj na podlagi gradbenega dovoljenja, katerega pa ni imel. Ker gre tako za nelegalno gradnjo (točka 12.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1), je upravni organ na podlagi določbe 152. člena ZGO-1 imel pravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.

3. Tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo) zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ne drži ugotovitev, da je z izvedenimi deli presegel okvir rednih oziroma investicijskih vzdrževalnih del. Nadstrešek predstavlja sanacijo prejšnjega nadstreška v enakih gabaritih, z možnimi minimalnimi odstopanji. Ne glede na to je tožnik sprožil postopek za legalizacijo, ki je še vedno v teku. Glavna ovira za legalizacijo je v pridobitvi soglasja Sektorja za vodno območje (Oddelek območja A.), ki je izdajo soglasja zavrnil iz razloga, da gradnja na vodnem in priobalnem zemljišču ni možna. Zato je tožnik dal izdelati hidrološko-hidravlično analizo reke, iz katere izhaja, da sporni objekt ne vpliva na vodni režim. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku stroškovno ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1 obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na te določbe se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta, revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil izveden tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je tudi sodišče prve stopnje, glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katero je revizijsko sodišče vezano in po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni pristojno presojati njegove pravilnosti, pravilno presodilo, da gre pri sporni gradnji kovinskega nadstreška za nelegalno gradnjo v smislu 12.1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Po citirani določbi nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Ni sporno, da tožnik za izvedena dela, glede katerih se je sodišče prve stopnje strinjalo s presojo upravnega organa, da presegajo okvir rednih oziroma investicijskih vzdrževalnih del, ni pridobil zahtevanega gradbenega dovoljenja. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izrečeni inšpekcijski ukrep iz 152. člena ZGO-1. 9. Neupošteven je revizijski ugovor, da je tožnik začel postopek za legalizacijo sporne gradnje, ki je še vedno v teku. Pogoj za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 152. člena ZGO-1 je ugotovitev, da gre za nelegalno gradnjo, na to pa začeti postopki za legalizacijo nimajo nikakršnega vpliva.

10. Revident ugovarja tudi ugotovljenemu dejanskemu stanju, vendar v reviziji dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati, saj revizije po izrecni določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

11. Revizija ne navaja, katere bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu uveljavlja. Ker v skladu z določbo 86. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti ne pazi na kršitev določb postopka v upravnem sporu, izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

13. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).