Jedro

Opredelitev, ali je za začetek sodnega postopka z vidika uporabe odvetniške tarife treba šteti formalni ali dejanski začetek kazenskega postopka.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Novi Gorici je s sklepom II Ks 44847/2010 z dne 30. 10. 2014 zavrglo obtožnico Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici zoper obdolženega J. O. zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 208. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada obdolženčevega zagovornika bremenijo proračun. Z izpodbijanim sklepom z dne 8. 1. 2015 je sodišče potrebne izdatke in nagrado zagovornika odmerilo v višini 1.170.71 EUR, v presežku pa je zahtevek zavrnilo. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novi Gorici je pritožbo obdolženčevega zagovornika z izpodbijanim sklepom z dne 30. 1. 2015 kot neutemeljeno zavrnil. 2. Zoper pravnomočen sklep je obdolženčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in drugega odstavka 371. člena ZKP v povezavi s 7. točko drugega odstavka 92. člena ZKP. Navaja, da je sodišče pri odmeri nagrade in izdatkov zagovornika zaradi napačnega pravnega stališča uporabilo Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ki je pričel veljati 1. 1. 2009, in ne Odvetniške tarife, ki je veljala pred tem in v času, ko je zagovornik v obravnavani zadevi opravljal posamezna procesna dejanja v predkazenskem postopku. Ker Odvetniška tarifa iz leta 2003 in ZOdvT določata nagrado že za sodelovanje zagovornika v predkazenskem postopku, bi moralo sodišče uporabiti predpis, ki je veljal v času oprave prvega procesnega dejanja, in ne predpisa, ki je veljal v času izdaje sklepa o uvedbi preiskave. Poleg tega, da se sodišče do teh zagovornikovih navedb v sklepih ni opredelilo, sodišče tudi ni pojasnilo, kako je s priznanjem nagrade in izdatkov zagovornika v predhodnem postopku, če se uporabi predpis, ki je začel veljati po opravljenih dejanjih. Izpodbijanemu sklepu zagovornik še očita, da zmotno šteje, da zagovorniku nagrada za vložene pritožbe zoper procesne sklepe ne pripada, ker naj bi bila nagrada za sestavo teh pritožb že zajeta v nagradi, ki pripada zagovorniku za predhodni postopek.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je 22. 9. 2015 odgovorila vrhovna državna tožilka, ki navaja, da je zahteva, poleg tega, da je neutemeljena, nedovoljena, ker jo zagovornik vlaga zoper pravnomočen sklep sodišča o odmeri stroškov kazenskega postopka.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se je o njem izjavil 24. 9. 2015. B.

5. Obdolženčev zagovornik vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep sodišča o odmeri stroškov postopka. V prvem odstavku 420. člena ZKP je določeno, da se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zoper drugo odločbo, s katero kazenski postopek ni bil pravnomočno končan, le v primeru, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo. Glede na navedeno je moralo Vrhovno sodišče najprej preizkusiti, ali obravnavana zahteva za varstvo zakonitosti, ki je vložena zoper t. i. drugo odločbo, izpolnjuje pogoje iz citiranega prvega odstavka 420. člena ZKP.

6. ZOdvT, ki je začel veljati 1. 1. 2009, je v prvem odstavku 41. člena, med prehodnimi določbami, določal, da če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo tega zakona, se nagrade in izdatki za storitve odvetnikov v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po do takrat veljavni Odvetniški tarifi iz leta 2003. Nagrade in izdatki za storitve odvetnikov v sodnih postopkih, ki so se na prvi stopnji začeli po uveljavitvi tega zakona, in vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi, pa se določijo po ZOdvT. Iz obrazložitve k 41. členu predloga ZOdvT je razbrati, da je bil namen predlagatelja zakona, da se bodo nagrade odvetnikov v posamezni zadevi na vseh stopnjah postopka, vključno z izrednimi pravnimi sredstvi, odmerjale po istem predpisu.(1) Isti namen je očitno zasledovala tudi Odvetniška zbornica, ki je sprejela Odvetniško tarifo, ki je začela veljati 10. 1. 2015 in razveljavlja ZOdvT ter v 20. členu vsebuje smiselno enako prehodno določbo, ki uporabo odvetniške tarife veže na začetek sodnega postopka.

7. Redni sodni kazenski postopek se formalno začne z izdajo sklepa o preiskavi oziroma s pravnomočnostjo neposredno vložene obtožnice.(2) Z vidika posegov v posameznikove pravice oziroma z vidika ustavnopravnih jamstev, ki gredo posamezniku, pa se kazenski postopek dejansko začne že z osredotočenjem suma zoper posameznika.(3) Vrhovno sodišče se do vprašanja, ali je za začetek sodnega postopka z vidika uporabe odvetniške tarife treba šteti formalni ali dejanski začetek kazenskega postopka, še ni opredelilo. Ker gre za vprašanje, ki presega pomen konkretne kazenske zadeve in zato za odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembna za zagotovitev enotne uporabe prava, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti glede tega vprašanja sprejelo v obravnavo.

8. Sodišči nižje stopnje sta zavzeli stališče, da se je sodni postopek v obravnavani zadevi začel po uveljavitvi ZOdvT, z dnem izdaje sklepa o uvedbi preiskave, in da se zato v obravnavanem primeru uporabi ZOdvT. Trenutek začetka sodnega postopka sta sodišči vezali na formalni, torej de iure začetek kazenskega postopka. Ker prehodna določba izrecno govori o sodnem postopku na prvi stopnji, torej o postopku pred sodiščem prve stopnje, je treba pravnemu stališču nižjih sodišč pritrditi. To pravno stališče v ničemer ne vpliva na pravico obdolženčevega zagovornika do nagrade in povračila potrebnih izdatkov za opravljene storitve pred formalnim začetkom kazenskega postopka. Vrednotenje in obračunavanje odvetniških nagrad in izdatkov med predpisoma se sicer razlikuje, vendar tako Odvetniška tarifa iz leta 2003 kot ZOdvT zagovorniku, ki je opravljal dejanja v predhodnem oziroma predkazenskem postopku, pravico do nagrade in povračila potrebnih izdatkov priznavata. Iz določbe 41. člena ZOdvT izhaja, da je sodišče predpis o odvetniški tarifi, ki velja v trenutku formalnega začetka kazenskega postopka, dolžno uporabiti v celoti. Sodišče je torej dolžno nagrado in potrebne izdatke zagovornika odmeriti na podlagi zgolj enega predpisa. Povedano velja mutatis mutandis tudi za Odvetniško tarifo iz leta 2015. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje, ki mu je pritrdilo tudi sodišče druge stopnje, z izpodbijanim sklepom zagovorniku nagrado za predhodni postopek in nagrado za udeležbo na naroku za zaslišanje osumljenca pred preiskovalnim sodnikom priznalo, in sicer na podlagi ZOdvT, ki je veljal v trenutku izdaje sklepa o uvedbi preiskave, ter odločitev ustrezno obrazložilo. Zagovornikovim navedbam o kršitvi procesnega zakona zato ni mogoče pritrditi.

9. Navedb o preostalih kršitvah, ki jih v zahtevi uveljavlja obdolženčev zagovornik, Vrhovno sodišče ni presojalo, ker ne izpolnjujejo zahtev iz prvega odstavka 420. člena ZKP.

C.

10. Ker ni ugotovilo kršitve zakona, na katero se zahteva sklicuje, je Vrhovno sodišče zahtevo obsojenčevega zagovornika za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

(1) Gl. Poročevalec DZ, št. 28/2008 z dne 26. 2. 2008. (2) Gl. Horvat, Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 54 in nasl. (3) Ibidem.