14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 4. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 434/2003 z dne 26. 8. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zaradi zastaranja zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice (v pravdnem postopku tožeče stranke) za povrnitev vlaganj v (že v času vložitve tožbe razdruženo) skupno premoženje pravdnih strank. Višje sodišče je sodbo potrdilo. Glede vlaganj, ki jih je pritožnica opravila do 25. 7. 1991, ko ji je bilo z začasno odredbo prepovedano izvajanje kakršnihkoli predelav v stanovanjski hiši in hkrati naložena ustavitev vseh del, je pritrdilo sodišču prve stopnje, da je zahtevek za njihovo vrnitev zastaran. Povračila vlaganj, opravljenih po izdani začasni odredbi, pa po presoji Višjega sodišča pritožnica ne more zahtevati, saj njeno ravnanje v nasprotju z začasno odredbo pomeni nedopustno gestijo, nujne gestije ni zatrjevala, zahtevka pa ne more uveljavljati niti iz naslova neupravičene obogatitve. Vrhovno sodišče ni sledilo revizijskim navedbam, da je zastaralni rok začel teči šele s pravnomočnostjo sklepa o razdružitvi nepremičnine, in je revizijo zavrnilo.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišč. Pojasnjuje, da je po požaru leta 1987 sama s svojimi sredstvi obnovila stanovanjsko hišo. V razdružitvenem postopku naj bi sodišče ugotavljalo vrednost nepremičnine po stanju leta 1998, njenih vlaganj vanjo pa naj ne bi upoštevalo. Zato naj bi pritožnica s posebno tožbo od toženca terjala povrnitev koristnih vlaganj, vendar je sodišče njen zahtevek zavrnilo. Stališče sodišč o začetku teka zastaralnega roka naj bi pritožnico postavilo v neenak položaj nasproti tožencu, ki naj bi bil na račun njenih vlaganj neupravičeno obogaten. Meni, da je zastaralni rok začel teči s pravnomočnostjo sklepa o razdružitvi skupnega premoženja, saj naj bi šele takrat pridobila pravico od toženca terjati povrnitev koristnih vlaganj. Zatrjuje kršitve 14., 22. in 33. člena Ustave.

B.

3.Navedbe, s katerimi pritožnica izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo o začetku teka zastaralnega roka, po vsebini pomenijo le ugovor zmotne uporabe materialnega prava, zato z njimi glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

4.Pravica iz 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, zagotavlja ustavna procesna jamstva. Vendar kršitve teh ustavnih jamstev ni mogoče utemeljiti s trditvijo, da je sodišče z zavrnitvijo zahtevka stranki obravnavalo neenakopravno. Višje sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj pritožnica dela zahtevka ne more uveljavljati ne iz naslova poslovodstva brez naročila ne iz naslova neupravičene pridobitve in zakaj je del zahtevka zastaran. Zgolj dejstvo, da pritožnica pravo razume drugače in da odločitev ni v njeno korist, pa ne izkazuje kršitve navedene ustavne pravice.

5.Očitek o kršitvi pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave) je neutemeljen. Za kršitev te pravice bi šlo v primeru, če bi sodišče ob odločanju zavzelo kakšno pravno stališče, ki z vidika te ustavne pravice ni sprejemljivo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić