16. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Matilde Škrlec in Mihaela Škrleca, obeh iz Jesenic na Dolenjskem, na seji dne 16. februarja 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Brežice (Uradni list RS, št. 62/94) in Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice 1986–2000 za območje Občine Brežice, razen območja KS Pišece–dopolnitev 1998/2 (Uradni list RS, št. 59/2000) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata Uredbo o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Brežice (v nadaljevanju Uredba) in Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice 1986–2000 za območje Občine Brežice, razen območja KS Pišece–dopolnitev 1998/2 (v nadaljevanju Odlok). Navajata, da je sosed na podlagi izpodbijanih predpisov pridobil lokacijsko dovoljenje za legalizacijo svoje nezakonite gradnje in da upravni organ v pritožbenem postopku ni ugodil njuni zahtevi za odškodnino zaradi materialne in nematerialne škode, ki jo imata zaradi te gradnje. Sporni kovinski proizvodni obrat z več kot deset zaposlenimi naj bi spreminjal njuno življenjsko okolje in zmanjševal vrednost njunih nepremičnin. Pobudnika menita, da Uredba v 3. členu ne predvideva legalizacije sporne gradnje, ker ta v njem ni navedena, napake in pomanjkljivosti pa naj bi bile tudi v Odloku. Trdita, da osnutka izpodbijanih predpisov v postopkih njunega sprejemanja nista bila javno razgrnjena, kot je to zahteval tretji odstavek 36. člena (prav 37. člen) Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – ZUN). Zato naj v tem postopku ne bi imela možnosti sodelovanja oziroma vlaganja pripomb, zaradi česar naj bi bila ta akta v neskladju s 44. členom Ustave. Sosed, ki je nezakonito gradil, naj bi bil v primerjavi z njima privilegiran, saj sta napotena, naj zahtevano odškodnino uveljavljata v zamudnem in dragem postopku na sodišču. S tem naj bi bile kršene njune pravice iz drugega odstavka 14. člena ter iz 22. in 33. člena Ustave.

2.Vlada odgovarja, da je sprejela Uredbo na podlagi 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93 – v nadaljevanju Novela ZUN), ker Občina akta legalizacije ni sprejela v zakonskem roku petnajstih mesecev. V 3. členu Uredbe naj bi bila napaka pri navajanju k.o. Jesenice na Dolenjskem, saj iz prilog, ki so po 4. členu Uredbe sestavni del tega akta, izhaja, da gre za k.o. Velika Dolina. Do napake naj bi prišlo pri končnem oblikovanju besedila Uredbe. Po Noveli ZUN naj bi akti legalizacije pomenili tudi spremembo občinskih prostorskih planov, zato meni, da Občini za spremembo namembnosti spornega zemljišča ni bilo treba sprejeti še Odloka. Po uveljavljeni praksi naj bi Občine s spremembami planskih aktov uveljavljale zgolj preglednost njihovih kartografskih prilog.

3.Občina odgovarja, da je v 3. členu Uredbe napaka pri navajanju parc. št. 524/11 k.o. Jesenice na Dolenjskem, saj te k.o. v Občini ni. Iz grafičnega dela Uredbe, ki je bil tudi javno razgrnjen, naj bi ves čas postopka izhajalo, da gre za k.o. Velika Dolina. Pobudnika naj bi tudi zmotno menila, da osnutka Uredbe in Odloka v postopkih sprejemanja nista bila javno razgrnjena. V Uradnem listu Republike Slovenije številka 84 iz leta 1998 naj bi bil namreč objavljen sklep o javni razgrnitvi osnutka Odloka. Zainteresirani občani naj bi imeli možnost dajati pripombe k razgrnjenemu gradivu, vendar jih glede spornega zemljišča ni bilo. Prav tako naj bi bil v Uradnem listu Republike Slovenije številka 10 iz leta 1994 objavljen sklep o javni razgrnitvi osnutka Uredbe.

4.Ne drži očitek pobudnikov, da Uredba in Odlok v postopku njunega sprejemanja nista bila javno razgrnjena, saj sta bila v Uradnem listu Republike Slovenje številka 10 iz leta 1994 in v številki 84 iz leta 1998 objavljena sklepa o javnih razgrnitvah osnutkov obeh izpodbijanih aktov. V besedilu 3. člena Uredbe je sicer pomota pri navajanju k.o. Jesenice na Dolenjskem, vendar iz prilog Uredbe, ki so bile javno razgrnjene in so po 4. členu Uredbe njen sestavni del, izhaja, da gre za k.o. Velika Dolina. V postopkih sprejemanja izpodbijanih aktov torej 37. člen ZUN ni bil kršen. Predmet ustavnosodne presoje predpisov ne more biti zatrjevanje pobudnikov, da so jima kršene pravice iz določb drugega odstavka 14. člena ter iz 22. in 33. člena Ustave, ker sosed na podlagi izpodbijanih aktov uveljavlja legalizacijo svoje nezakonite gradnje, in ker v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo nista uspela uveljaviti zatrjevane škode zaradi te gradnje. Konkretne odločitve pristojnih organov so pod pogoji iz 50. do 53. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko le predmet presoje v postopku ustavne pritožbe. Ustavno sodišče je zato pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo in se pri tem ni spuščalo v pravni interes pobudnikov za oceno Odloka.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj