Jedro

Tožene stranke (dediči) po smrti očeta z zapustnikovo dejavnostjo (dejavnostjo pokojnega s.p.) niso nadaljevale, zato je tožniku ex lege prenehalo delovno razmerje z dnem smrti delodajalca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožene stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo in sklep, s katerima je sklenilo, da se sprememba tožbe v vlogi tožnika z dne 26. 8. 2013 ne dovoli (I. točka). Odločilo je, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrže (II. točka).

V nadaljevanju je sodišče razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, za razveljavitev obvestila tožene stranke z dne 24. 12. 2012 o prenehanju delovnega razmerja tožeči stranki z dnem 31. 12. 2012 (I/1. točka) in ugotovitev, da delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni prenehalo dne 31. 12. 2012, ampak še vedno traja (I./2. točka). Zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh pozvati tožečo stranko nazaj na delo, ter ji obračunati in izplačati vse zapadle plače in druge prejemke iz delovnega razmerja od 1. 1. 2013 dalje, do vrnitve tožnika nazaj na delo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega prejemka, do plačila I/3. točka). Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške tega postopka II. točka).

Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, tako da razveljavi sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ali spremeni sodbo, tako da delno ugodi tožbenemu zahtevku in ugotovi, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki trajalo vse do 27. 8. 2013, ko je bilo iz Poslovnega registra AJPES izbrisano samostojno podjetništvo pokojnega A.A. s.p., ter naloži toženi stranki, da v 8 dneh nerazdelno obračuna in izplača tožniku vse neto plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, za čas od 1. 1. 2013 do 27. 8. 2013, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega prejemka, do plačila. Dejansko stanje je v pravdi skoraj v celoti pravilno ugotovljeno, ni pa ugotovljen datum pravnomočnosti sklepa o izbrisu A.A. s.p. iz Poslovnega registra AJPES, ki je bil izdan dne 27. 8. 2013. Tožnik je bil zaposlen pri delodajalcu samo do 31. 12. 2012, vendar pa se takrat v poslovnem registru ni nič spremenilo, takrat se je skrbnica tožene stranke za davčne zadeve (ki še ni bila dedič) B.B. samovoljno odločila, da se preneha opravljati dejavnost pokojnega delodajalca - samostojnega podjetnika. Toženci so postali dediči z dnem 27. 6. 2013, ko je postal sklep o dedovanju D 531/2012 Okrajnega sodišča v Celju pravnomočen. Dediči so nato šele 21. 8. 2013 podali izjavo, da ne bodo več nadaljevali dejavnosti pokojnega samostojnega podjetnika. Istega dne so podali tudi vlogo AJPES-u za izbris iz poslovnega registra zaradi smrti podjetnika. ZGD v 4. točki 75. člena določa, da se opravi vpis prenehanja opravljanja dejavnosti na podlagi obvestila o smrti podjetnika, razen če v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju dedič predloži izjavo, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje oz. dejavnost. V vsakem primeru pa izbris iz poslovnega registra ni mogoč pred izjavo dedičev, da bodo nadaljevali ali prenehali opravljati dejavnost pokojnika. Dediči so takšno izjavo podali šele po 27. 6. 2013, ko je sklep o njihovem dedovanju postal pravnomočen. Zaupanje v javne podatke ne more škoditi tožniku, določbe ZGD so lex specialis glede na določbo 2. odstavka 78. člena ZDR, zato je zahtevek tožnika utemeljen.

Tožene stranke podajajo odgovor na pritožbo in v celoti prerekajo pritožbene navedbe tožnika ter pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje. Sodišče je glede na določila Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002 - 103/2007 - ZDR) pravilno štelo, in v smislu določb 78. člena ZDR in 4. odstavka 72. člena ZGD-1 pravilno ugotovilo, da je tožniku delovno razmerje ex lege prenehalo že z dnem smrti A.A. 23. 6. 2012 in da pogodbeni položaj slednjega kot tožnikovega delodajalca ni prešel na njegove dediče, tožence. Sodišče je ugotovilo, da se z zapustnikovo dejavnostjo ni nepretrgano nadaljevalo, kar zakon določa kot pogoj, da pogodba o zaposlitvi ne preneha že po samem zakonu, zato so neutemeljene navedbe tožnika, da bi moralo sodišče ugotoviti obstoj delovnega razmerja vsaj do 27. 8. 2013, če je bilo ugotovljeno, da delovno razmerje ex lege preneha z dnem smrti delodajalca. Dne 31. 12. 2012 so se poslovno zaključili vsi posli pokojnega delodajalca. Prvotožena stranka ni samovoljno ničesar odločila, ker tudi sama niti preostala dva dediča niso imeli namena nadaljevati z dejavnostjo pokojnega delodajalca, je morala z vsemi njegovimi posli zaključiti. Do izbrisa iz evidence AJPES je prišlo šele pol leta potem, ko je bil že tožnik prijavljen na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije oz. ko pri pokojnem delodajalcu ni bil več zaposlen. Formalen izbris iz poslovnega registra in prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi zakona torej ex lege, nimata nobene zveze. Tožene stranke priglašajo pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče izvedlo dokaze z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki so jo priložili tožnik in tožene stranke, po vpogledu v izpis zavarovancev pokojnega delodajalca pri ZPIZ in zaslišanju tožnika in prvotožene stranka B.B. (izvenzakonska partnerica pokojnega delodajalca A.A.) zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev obvestila o prenehanju delovnega razmerja z dnem 31. 12. 2012 ter za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo, ampak mu še traja ter posledično zavrnilo tudi zahtevek za reintegracijo in reparacijo.

Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bil tožnik zaposlen pri samostojnem podjetniku A.A. od 7. 2. 2000 na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom in sicer kot voznik kamiona. Tožnik je bil vse od 12. 11. 2001 na čakanju in je prejemal nadomestilo plače v višini 80 % njegove plače, pri čemer iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bil tožnik poslan na čakanje, zato ker se je na delo vrnil po poškodbi, pri čemer je komisija ZPIZ-a izdala odločbo o priznanju pravice do razporeditve na drugo ustrezno delo, delodajalec pa je dolžan preveriti ustreznost novega delovnega mesta pri komisiji ZPIZ-a. Od tedaj tožnik dejansko ni več opravljal dela pri delodajalcu. Delodajalec A.A. s.p. je umrl 23. 6. 2012, pri čemer je skrbnica zapuščine B.B. nadaljevala z posli delodajalca zgolj zaradi izpolnitve vseh že prevzetih obveznosti in plačila davkov in prispevkov. Druga tožena stranka in tretja tožena stranka sta mladoletna otroka po pokojnem očetu. Iz izvedenih dokazov tudi izhaja, da so se tožene stranke odločile, da ne bodo nadaljevale z dejavnostjo pokojnega delodajalca, pri čemer je skrbnica dediščine B.B. tožnika obvestila, da mu zaradi smrti delodajalca preneha delovno razmerje 31. 12. 2012. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 - 103/2007 - ZDR) v 75. členu ureja načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi in v drugi alineji določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delavca ali delodajalca - fizične osebe. ZDR pa v 78. členu konkretno določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delodajalca - fizične osebe, razen v primeru, če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik. Kot je pravilno ugotovilo sodišče in kar tudi ne oporeka tožnik, tožene stranke po smrti A.A. z zapustnikovo dejavnostjo niso nadaljevale, torej je tožniku prenehalo delovno razmerje ex lege s smrtjo delodajalca. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe tožnika, da bi mu moralo delovno razmerje prenehati z dnem pravnomočnosti sklepa o izbrisu A.A. s.p. iz Poslovnega registra AJPES, ki je bil sicer izdan 27. 8. 2013 in bi moralo sodišče ugotoviti obstoj delovnega razmerja vsaj do 27. 8. 2013, če je bilo ugotovljeno, da delovno razmerje ex lege preneha z dnem smrti delodajalca. Dne 31. 12. 2012 so se le poslovno zaključili vsi posli pokojnega delodajalca, kar je ugotovilo sodišče po izvedenem dokaznem postopku z zaslišanjem prvotožene stranke in na podlagi listinskih dokazov. Prvotožena stranka in preostala dva dediča niso imeli namena nadaljevati z dejavnostjo pokojnega delodajalca, so pa morali z vsemi toženčevimi posli zaključiti, kar je dejansko bilo 31. 12. 2012. Izjavo o nenadaljevanju dejavnosti so tožene stranke podale že med zapuščinskim postopkom, kot to izhaja iz obrazložitve sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Celju opr. št. D 531/2012 z dne 27. 5. 2013, kar je sodišče tudi upoštevalo in štelo kot ključno, da so toženci najkasneje ob delitvi zapuščine v zapuščinskem postopku izjavili, da z dejavnostjo po pokojnem s.p.-ju ne bodo nadaljevali. Do izbrisa iz evidence AJPES je prišlo šele pol leta potem, ko je bil tožnik že prijavljen na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije. Formalen izbris iz poslovnega registra in prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi zakona torej ex lege nista povezana, saj ZGD-1 delovnopravnega razmerja ne ureja, kot to zmotno meni tožnik, temveč zgolj določa, na kakšen način pride do izbrisa podjetja iz poslovnega registra v primeru smrti podjetnika posameznika. Tako določila ZGD-1 niso podlaga za prenehanje delovnega razmerja in ne držijo navedbe tožnika, da bi bile določbe ZGD-1 lex specialis glede na določbo 2. odstavka 78. člena ZDR. Tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana, temveč mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi zakona, kot to izhaja tudi iz obvestila z dne 24. 12. 2012. Izjava o prenehanju opravljanja dejavnosti z dne 31. 12. 2013 pa za predmetni postopek, ko se ugotavlja pravna podlaga prenehanja delovnega razmerja zaradi smrti delodajalca - fizične osebe, niti ni relevantna, saj je prišlo do prenehanja delovnega razmerja ex lege in ne na podlagi morebitne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot to očitno meni tožnik.

Glede na podane pritožbene ugovore pritožbeno sodišče navaja, da Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS št. 42/2006 s sprem. - ZGD-1) v 4. odstavku 72. člena določa, da obveznosti in pravice pokojnega s.p. preidejo le na tistega dediča, ki nadaljuje njegovo dejavnost, z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja na podjetnikovega dediča, pri čemer podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem v skladu s 74. členom ZGD. Kot že predhodno navedeno pa dediči (izvenzakonska partnerica in dva mladoletna otroka) niso nadaljevali dejavnosti pokojnega s.p., kar izhaja tudi iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Celju, ki je postal pravnomočen 27. 6. 2013. Tako nobena od toženih strank ni nadaljevala z dejavnostjo podjetja pokojnega A.A. s.p. v smislu določb 2. odstavka 78. člena ZDR.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožene stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka, saj njihov odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi zadeve, hkrati pa gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, ko po določilih 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004 s sprem. - ZDSS-1) delodajalec krije sam svoje stroške postopka ne glede na uspeh v pravdi. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.