Jedro

Negativni pogoj za zavrnitev vloge po 24. členu ZBPP je izpolnjen, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem pa je treba to določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča na Ptuju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 110/2017 z dne 27. 2. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi kazenskega pregona zoper A.A., ker je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru zoper njo zavrglo kazensko ovadbo. Po ugotovitvah tožene stranke prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz sklepa ODT, št. MB-Kt/22036/2016 z dne 15. 2. 2017, s katerim je bila zavržena kazenska ovadba, je razvidno, da niso bili podani vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po členu 196 KZ-1. Zaradi navedenega je tudi po mnenju tožene stranke zadeva, v zvezi s katero je prosilec vložil prošnjo, očitno nerazumna, saj je bila ovadba zavržena iz razloga, da niso podani vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja.

2. Tožnik v tožbi ugovarja, da podatki, ki jih navaja ODT v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe, niso točni. Iz razkritja podatkov obveznih prispevkov za socialno varnost iz delovnega razmerja FURS Ptuj z dne 22. 2. 2017 izhaja, da mu delodajalka ni plačala prispevkov za socialno varnost v skupni višini 15.823,84 EUR. Prav tako iz zamudne sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, št. Pd 58/2013 z dne 21. 8. 2013 izhaja, da mu delodajalka iz naslova delovnega razmerja dolguje premalo izplačane plače, regres, odškodnino za neizkoriščeni letni dopust, stroške prehrane, prevoza na delo in iz dela ter neplačane prispevke za socialno varnost. Sklep ODT z dne 15. 2. 2017 tako temelji na napačnih podatkih o plačanih prispevkih, v posledici pa je tudi neutemeljeno zavržena kazenska ovadba. Prav tako je tožena stranka z izpodbijano odločbo prejudicirala zadevo, česar pa ne bi smela. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter ga oprosti plačila sodne takse.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z nadaljevanjem kazenskega pregona. V skladu z navedeno določbo se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

6. V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo, ker je presodila, da zadeva v nadaljevanju kazenskega postopka nima verjetnega izgleda za uspeh. Svojo odločitev je oprla na sklep ODT, s katerim je okrajna državna tožilka zavrgla tožnikov predlog za pregon, podan zoper A.A., zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1, ker niso podani vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja. Navedenemu zaključku je v celoti sledila tudi tožena stranka ter zaključila, da je tožnikova zahteva očitno nerazumna.

7. Kazenski pregon se nanaša na kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev iz 196. člena KZ-1. V skladu z navedeno določbo stori kaznivo dejanje kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstvu starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji. Tožnik je v zvezi z navedenim kaznivim dejanjem podal predlog za pregon zoper A.A. s.p., pri kateri je bil zaposlen v času od 1. 12. 2009 do 31. 8. 2012. Po njegovih navedbah mu delodajalka iz naslova zaposlitve dolguje del plač, regres za letni dopust, stroške prevoza na delo, za prehrano in prispevke za socialno varnost. Navedeno izhaja tudi iz zamudne sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 58/2013 z dne 21. 8. 2013. Po sodbi sodišča tako delodajalka za tožnika pristojnim zavodom ni plačala obveznih prispevkov za socialno varnost iz delovnega razmerja v skupnem znesku 14.645,23 EUR.

8. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi ni opredelila do navedenih okoliščin, ki izhajajo iz pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo med drugim delodajalki naloženo plačilo prispevkov za socialno varnost za tožnika pristojnim organom v znesku 14.645,23 EUR. Do tega se tudi ni opredelila državna tožilka v sklepu o zavrženju kazenskega pregona (kateremu je v celoti sledila tožena stranka v svoji odločitvi), čeprav je bila z navedeno pravnomočno sodbo seznanjena. Tako ugotovitev, da so bili za tožnika poravnani in obračunani vsi davki in prispevki od plač, ni v skladu s sodbo Delovnega in socialnega sodišča niti z odgovorom Finančne uprave, v katerem se navaja, da so bili za tožnika obračunani (ne pa tudi plačani) vsi davki in prispevki od plač.

9. Negativni pogoj za zavrnitev vloge po 24. členu ZBPP je izpolnjen, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna. Pri tem pa je treba to določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.

10. V konkretnem primeru pa okoliščina, da so bili plačani prispevki za socialno varnost za tožnika iz naslova delovnega razmerja (kakor tudi druga izplačila na podlagi pogodbe o zaposlitvi) ni izkazana oziroma iz pravnomočne sodbe celo izhaja, da prispevki in prejemki iz naslova plač, regresa za letni dopust, prehrano in prevoz na delo niso bili v celoti plačani. V zadevi torej ni mogoče zaključiti, da očitno niso podani navedeni znaki kaznivega dejanja (v skladu s sodno prakso se šteje, da prepovedana posledica nastopi že z neplačilom prispevkov), prav tako na podlagi navedb v sklepu ODT (da so bili za tožnika obračunani in plačani prispevki od plač, da znesek premalo plačanih neto plač znaša le 233,58 EUR, da je bil tožnik obveščen o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov) ni mogoče sklepati, da je očitno, da v ravnanju delodajalke niso podani elementi naklepnega ravnanja, torej da je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

11. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno, zato je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala presoditi vse okoliščine in dejstva o zadevi, za katero prosilec vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč ter so relevantne v smislu 24. člena ZBPP ter odločbo tudi ustrezno obrazložiti.

12. O predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni odločalo, ker se v postopkih odobravanja brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača (10. člen ZST-1).