Jedro

Prvostopno sodišče je že na podlagi takšnega postopanja predlagateljice v skladu z določbo drugega odstavka 45. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in 271. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) pravilno razrešilo postavljeno skrbnico za posebni primer.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvi nasprotni udeleženec krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razrešilo kot skrbnico za posebni primer, odvetnico A. A., postavljeno predlagateljici mld. B. B. 2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija druga nasprotna udeleženka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe določb materialnega prava. V pritožbi navaja, da izpodbijani sklep ne more imeti podlage v neformalnem razgovoru s predlagateljico, ker ta s predlagateljico ni bil opravljen. Mladoletna tožnica ni sposobna prevzeti pravde in je zato razrešitev skrbnice za posebni primer v nasprotju s koristjo otroka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. V odgovoru na pritožbo se prvi nasprotni udeleženec zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo, ki jih v razlogih odgovora na pritožbo utemeljuje že z vložitvijo odgovora na tožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da je v obravnavani sodni zadevi mld. predlagateljici s sklepom sodišča bila postavljena skrbnica za posebni primer; da je sodišče dne 13. 12. 2021 prejelo vlogo predlagateljice (ta je rojena 29. 3. 2004 in bo tako 29. 3. 2022 dosegla polnoletnost) v kateri je izjavila, da želi prevzeti postopek in ker je skorja že polnoletna ne potrebuje skrbnice. Prvostopno sodišče je že na podlagi takšnega postopanja predlagateljice v skladu z določbo drugega odstavka 45. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)1 in 271. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)2 pravilno razrešilo postavljeno skrbnico za posebni primer. Taka odločitev ni v nasprotju s koristmi otroka, ker skoraj že polnoletna predlagateljica želi v postopku samostojno opravljati procesna dejanja, kot je tudi sama izjavila. V sposobnost razumevanja in pravnih posledic take izjave predlagateljice pa tudi pritožbeno sodišče nima nobenega pomisleka. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

6. Drži, da je odgovor na pritožbo v pritožbenem postopku sredstvo za vzpostavitev načela kontradiktornosti postopka na pritožbenem sodišču in kot tak zagotavlja enakopravnost strank pred sodiščem. To pa še ne pomeni, da je v vsakem primeru v pritožbenem postopku potrebno priznati tudi stroške odgovora na pritožbo. Te je potrebno presojati tudi iz prispevka odgovora na pritožbo k odločitvi pritožbenega sodišča. V obravnavanem primeru pa se z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevalo k dodatni razjasnitvi zadeve v pritožbenem postopku (ne v dejanskem, ne v materialnopravnem in tudi ne v procesnem pogledu) in zato je pritožbeno sodišče odločilo, da nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP v zvezi z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

1 Sodišče otroku, ki je dopolnil 15 let, ker je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, omogoči, da kot udeleženec v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. 2 Skrbništvo za posebni primer preneha, če so prenehali razlogi za skrbništvo za posebni primer.