Jedro

Obnova postopka za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo je dovoljena le v enomesečnem roku od tedaj, ko je stranka izvedela ali bi lahko izvedela za vsebino enotnega dovoljenja za gradnjo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 15. 3. 2005, s katero je tožena stranka odpravila sklep Upravne enote Ljubljana z dne 5. 11. 1999, (1. točka izreka) in kot prepoznega zavrgla predlog tožeče stranke za obnovo postopka navedenega enotnega dovoljenja za gradnjo (2. točka izreka). Prvostopenjski upravni organ je z navedenim sklepom ugodil predlogu tožeče stranke in dovolil obnovo postopka, končanega z izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo investitorjema A.A. In B.B., ki ga je izdal isti organ z odločbo z dne 8. 10. 1997. Obnova je bila dovoljena v obsegu, da se v postopek kot stranski udeleženec pritegne predlagatelj obnove, ker mu kot solastniku nepremičnine ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

2. Sodišče prve stopnje se strinja z razlogi in stališči tožene stranke. V svoji obrazložitvi se sklicuje na določbo 5. točke prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (1986) (Ur. l. SFRJ, št. 47/86).

3. Tožeča stranka v reviziji (prej pritožbi) predlaga, da sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Navaja, da je z dopisoma z dne 1. 4. 1999 in 18. 5. 1999 pozvala pristojno službo Upravne enote Ljubljana, da ji pojasni, iz česa investitorja izvajata svojo pravico, da zasedata skupne prostore brez soglasja solastnikov, to pa še ne pomeni, da je vedela za obstoj enotnega dovoljenja za gradnjo in še manj za njegovo vsebino. Sodišče je ugotovilo, da iz dopisov izhaja, da je stranka vedela za obstoj enotnega dovoljenja za gradnjo, ni pa ugotovilo, ali je bila seznanjena z vsebino dovoljenja, kar pa tudi ni moglo ugotoviti, saj tožeča stranka z vsebino ni bila seznanjena. Glede na to, da se je fizično na ogledu prepričala o naravi posegov, je logično domnevala, da gre za obstoj postopka za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo. Iz dopisov tako ne izhaja nič drugega kot njeno sklepanje, da je tekel postopek in bila izdana odločba in je zato tudi zahtevala, da se jo s tem seznani. Če bi razpolagala z enotnim dovoljenjem za gradnjo, dopisov ne bi pošiljala, in bi nemudoma predlagala obnovo postopka. Sodišče ne pojasni, iz česa sledi, da je bila seznanjena z vsebino enotnega dovoljenja za gradnjo. Tako prvostopenjsko sodišče kot tožena stranka sta napačno ugotovila dejansko stanje in zato tudi nepravilno uporabila materialno pravo.

4. Odgovori na revizijo niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Sporno vprašanje v tem upravnem sporu je pravočasnost vloženega predloga za obnovo postopka izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo po 9. točki 249. člena ZUP (1986). Glede na 5. točko prvega odstavka 252. člena ZUP (1986) se lahko obnova postopka dovoli v roku enega meseca odkar je bila stranki obnovitvenega postopka vročena odločba, če se postopek obnovi na podlagi 9. točke 249. člena ZUP (1986). Rok začne torej teči od vročitve odločbe, glede katere se predlaga obnova postopka. V nobenem primeru pa postopka ni več mogoče obnoviti po preteku petih let, razen v izjemah (tretji odstavek 252. člena ZUP (1986)).

9. Oseba, ki ji je bila odločba vročena, je vezana z dvema rokoma, petletnim in enomesečnim. Z enomesečnim rokom se stranko pripravi do tega, da se hitro odloči, ali bo vložila predlog za obnovo postopka. Če v enomesečnem roku ne predlaga obnove postopka, ni zoper odločbo praviloma več nobenega pravnega sredstva. Nastalo pravno stanje postane nespremenljivo. To zagotavlja pravno varnost, ki ima velik pomen za uresničevanje pravne države. Z enomesečnim rokom se tudi doseže, da osebi, v korist katere je bila izdana odločba, morebitna nadomestitev z manj ugodno odločbo (v obnovljenem postopku) povzroči čim manj škode.

10. Z vročitvijo odločbe se stranki omogoči seznanitev z vsebino odločbe upravnega organa. Podoben učinek pa je dosežen tudi v primeru, kadar je stranka na kakšen drug način zvedela za izdajo odločbe in bi se lahko seznanila z njeno vsebino. Razumljivo je zato, da je dosedanja sodna praksa (odločbe Vrhovnega sodišča RS št. I Up 657/2001, I Up 1108/2000 in X Ips 892/2004) smiselno uporabila 5. točko prvega odstavka 252. člena ( v povezavi z 9. točko 249. člena ZUP (1986)) tudi v podobnih primerih. Dovolila je namreč obnovo postopka le v enomesečnem roku od tedaj, ko je stranka izvedela ali bi lahko izvedela za vsebino odločbe.

11. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča iz dopisov, ki se nahajajo v upravnih spisih, izhaja, da je revidentka vedela za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo in bi se lahko seznanila z njegovo vsebino do datuma, ki ga je tudi sama navedla v dopisu z dne 18. 5. 1999, zato je predlog za obnova postopka, vložen dne 30. 9. 1999, prepozen, saj je vložen več kot štiri mesece od dneva, za katerega revidentka sama navaja, da bo najkasneje takrat vložila predlog za obnovo postopka. Iz pravnomočne sodbe Upravnega sodišča RS v Ljubljani U 862/2005-12 z dne 7. 9. 2006 namreč izhaja, da je bilo revidentki oziroma njenima organoma in sicer Oddelku za urbanizem in okolje ter Oddelku za stavbna zemljišča v vednost vročeno enotno dovoljenje za gradnjo že v letu 1997 in je očitno revidentka z dovoljenjem razpolagala, saj v dopisih od upravnega organa niti ni zahtevala vročitve odločbe. Tožena stranka in prvostopenjsko sodišče sta tako po presoji Vrhovnega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila materialno pravo in so ugovori revidentke neutemeljeni.

12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

13. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo, revidentka na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.