Jedro

Upoštevaje načelo stroge formalne legalitete sodišče v izvršilnem postopku nima pristojnosti, da bi presojalo pravilnost, zakonitost ali logičnost izvršilnega naslova, temveč je strogo vezano le na njegov jezikovni pomen.

Če sta stranki ob sklepanju pogodbe imeli v mislih, da 5 % pomeni pribitek na redne pogodbene obresti oz. da zamudne obresti znašajo več kot 5% letno, bi morali to v pogodbi izrecno zapisati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep o izvršbi v izpodbijani 3. alineji II. točke izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi: - v I. točki izreka: dovolilo izvršbo na nepremičnino ID znak 000, last dolžnika do celote, za izterjavo: glavnice v znesku 156.076,83 EUR s pogodbenimi zamudnimi obrestmi v višini 5 % letno od 16. 10. 2013 dalje do plačila (1. točka), pogodbenih obresti v višini 18.310,68 EUR (2. točka), zamudnih obresti za čas od 1. 4. 2012 do 16. 10. 2013 v višini 2.809,78 EUR (3. točka) in izvršilnih stroškov predloga za izvršbo, odmerjenih na 169,24 EUR, v roku 8 dni od prejema tega sklepa o izvršbi, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka), - v II. točki izreka: zavrnilo predlog za izvršbo v delu, v katerem upnik predlaga opravo rubeža nepremičnine in določitev izvršitelja, dovolitev izvršbe zaradi izterjave zamudnih obresti, ki tečejo od neplačanih pogodbenih in zamudnih obresti, dovolitev izvršbe zaradi izterjave pogodbenih zamudnih obresti v višini, ki presega 5 % letno obrestno mero in dovolitev izvršbe zaradi neplačanih stroškov zaključka od 1. 4. 2012 do 16. 10. 2013. 2. Upnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo. Izrecno izjavlja, da se pritožuje le zoper 1. točko I. sklepa, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava in zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da se 1. točka po novem glasi: "glavnice v višini 156.076,83 EUR s pogodbenimi zamudnimi obrestmi v višini trimesečnega EURIBOR-ja, s pribitkom 1,75 odstotnih točk p.a. (letno) ter zaradi zamude povečane za pribitek za zamudo v višini 5 % p.a. (letno) od 16. 10. 2013 dalje do plačila". Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne glede na pritožnikovo izjavo, da se pritožuje le zoper odločitev v 1. točki I. sklepa, je višje sodišče glede na njegov pravni interes za pritožbo in glede na vsebino pritožbenih razlogov štelo, da pritožnik dejansko ne izpodbija navedene odločitve, temveč odločitev v 3. alineji II. točke izreka sklepa (zavrnitev predloga za izvršbo v delu, v katerem je upnik predlagal dovolitev izvršbe zaradi izterjave pogodbenih zamudnih obresti v višini, ki presega 5 % letno obrestno mero). Za izpodbijanje odločitve v 1. točki I. sklepa namreč pritožnik nima pravnega interesa, saj je bila izvršba na njegov predlog v tem delu že dovoljena, tej odločitvi pa tudi ne nasprotuje v razlogih pritožbe, temveč oporeka le odločitvi, da se mu ne priznajo pogodbene zamudne obresti v višjem znesku (odločitev v 3. alineji II. točke izreka sklepa).(1) Višje sodišče je sklep o izvršbi v izpodbijanem delu nato preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev (v 3. alineji II. točke izreka sklepa) utemeljilo z obrazložitvijo, da je v skladu z načelom stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi - konkretno na zapis v drugem odstavku 1. točke hipotekarne kreditne pogodbe, ki je del neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 000/00 z dne 3. 4. 2008. 6. Izpodbijana odločitev je pravilna, prav tako njena obrazložitev.

7. Pritožnik nasprotuje ugotovitvi sodišča, da naj bi glede na pogodbena določila obrestna mera zamudnih obresti znašala 5 % letno. Sodišču očita, da je upoštevalo le 1. točko hipotekarne kreditne pogodbe (v nadaljevanju: pogodba), ne pa tudi njene 6. točke. Opozarja, da je v 1. točki pogodbe (Obrestovanje) v prvi vrstici navedeno "obrestna mera: 6,14 % p.a." in v zadnji vrstici "zamudne obresti: 5 % p.a.", medtem ko je v 6. točki (Obrestovanje in kontni zaključek) zapisano, da se kreditojemalec zavezuje, da bo v primeru zamude plačila poravnal tudi v pogodbi dogovorjene obresti in zamudne obresti. Pritožnik meni, da navedeno pomeni, da je po zapadlosti pogodbe upravičen do zamudnih obresti (5 % p.a.) skupaj z dogovorjenimi obrestmi (trimesečni EURIBOR s pribitkom 1,75 % p.a.), oz. glede na svoj pritožbeni predlog zahteva zamudne obresti v višini pogodbenih obresti, povečanih za pribitek 5 % p.a. (letno).

8. Višje sodišče ugotavlja, da iz izvršilnega naslova (pogodbe) ne izhaja, da je pritožnik v primeru dolžnikove zamude s plačilom obveznosti upravičen do zamudnih obresti v zatrjevani višini. Višina zamudnih obresti je izrecno določena v 1. točki pogodbe (Obrestovanje), in sicer v višini 5 % p.a. (letno), medtem ko v 6. točki (Obrestovanje in kontni zaključek), katere pomen poudarja pritožnik, višina in tek pogodbeno dogovorjenih in zamudnih obresti nista posebej definirana. V primeru, da sta stranki ob sklepanju pogodbe imeli v mislih, da 5 % pomeni pribitek na redne pogodbene obresti oz. da zamudne obresti znašajo več kot 5% letno, bi morali to v pogodbi izrecno zapisati.

9. Pritožnik opozarja, da iz dejanskega stanja zadeve ni logično, da bi bile zamudne obresti določene zgolj v višini 5 % letno ter da bi redne pogodbene obresti (6,75 % letno) posledično znašale več kot zamudne pogodbene obresti (5 % letno). Meni, da bi bila takšna razlaga pogodbe tudi v nasprotju z določbo 82. člena Obligacijskega zakonika - OZ, po kateri se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti v skladu z drugimi načeli OZ. Ti pritožbeni argumenti so v izvršilnem postopku pravno nepomembni. Upoštevaje načelo stroge formalne legalitete sodišče v izvršilnem postopku nima pristojnosti, da bi presojalo pravilnost, zakonitost ali logičnost izvršilnega naslova, temveč je strogo vezano le na njegov jezikovni pomen. Zato za ugotovitev, kakšna je vsebina dolžnikove obveznosti po izvršilnem naslovu, ni pravno pomembno, kakšno obveznost bi upnik imel možnost od dolžnika zahtevati po materialnopravnih predpisih, niti ne, kakšen je bil namen strank v času nastanka izvršilnega naslova.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.

Op. št. (1): Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 16/2011 z dne 7. 6. 2011, v katerem je zavzeto stališče, da je osnovno vodilo za opredeljevanje obsega izpodbijanja odločbe sodišča prve stopnje s pritožbo del te odločbe, v katerem pritožnik ni uspel (drugi del prvega odstavka 350. člena ZPP).