Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dolžan pošteni pogodbenik iz predpogodbe, s katero je dogovorjena pogodbena kazen, drugega sopogodbenika najprej pozvati k sklenitvi pogodbe, in je upravičen terjati plačilo pogodbene kazni šele v primeru, ko pozvani sopogodbenik zavrne sklenitev pogodbe, h kateri je pozvan.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dolžan pošteni pogodbenik iz predpogodbe, s katero je dogovorjena pogodbena kazen, drugega sopogodbenika najprej pozvati k sklenitvi pogodbe, in je upravičen terjati plačilo pogodbene kazni šele v primeru, ko pozvani sopogodbenik zavrne sklenitev pogodbe, h kateri je pozvan.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo pogodbene kazni v višini 40.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2012 dalje do plačila. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Posledično je spremenilo tudi odločitev o pravdnih stroških ter odločilo še o stroških pritožbenega postopka.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: 1) ali sodi ugotavljanje pogodbeno dogovorjenih pravic in obveznosti pogodbenikov in njihove vsebine v sfero ugotavljanja dejanskega stanja ali v sfero uporabe materialnega prava; 2) ali je dopustno pogodbeno kazen dogovoriti za primer neizpolnitve denarne obveznosti; 3) ali je dolžan pošteni pogodbenik iz predpogodbe, s katero je dogovorjena pogodbena kazen, drugega sopogodbenika najprej pozvati k sklenitvi pogodbe, in je upravičen terjati plačilo pogodbene kazni šele v primeru, ko pozvani sopogodbenik zavrne sklenitev pogodbe, h kateri je pozvan, in 4) ali je dopusten dogovor o pogodbeni kazni, če je z istim pravnim poslom dogovorjena in izročena tudi ara. Uveljavlja bistvene kršitve določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), prvega odstavka 339. člena ZPP ter zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je ugotavljanje prave volje strank dejansko vprašanje (III Ips 30/2004), pomen in učinki pogodbe pa sodijo v materialnopravno sfero (III Ips 69/2005). V primeru nejasnosti glede prave pogodbene volje pa se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o razlagi pogodb (III Ips 14/97). Višje sodišče je s tem, ko je napravilo lastne dejanske zaključke brez oprave obravnave, poseglo v pravico do izjave tožene stranke. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z zaključkom, da zaslišana tožnica in priča M. K. nista izpovedala, da sta znesek predzadnjega obroka štela kot aro, pa je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z odločanjem o prepoznih navedbah tožnice ter kršitvijo razpravnega načela je pritožbeno sodišče zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vodila v nezakonitost izpodbijane sodbe. Absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa je sodišče storilo tudi s tem, ko je zaključilo, da mu ni treba posebej razložiti, zakaj tožnici pripadajo zakonske zamudne obresti, češ da toženka teka obresti ni prerekala. Navedeno ne drži, kot izhaja tudi iz toženkinega odgovora na tožbo. Sodišče je tudi napačno uporabilo 247. člen OZ, saj že iz samega zakona, kot tudi več odločb Vrhovnega sodišča jasno izhaja, da prepovedi dogovora strank o plačilu pogodbene kazni za denarne obveznosti ni mogoče obiti s pogodbenim dogovorom (II Ips 670/2007). Prav tako je napačno uporabilo določbe OZ o predpogodbi in pogodbeni kazni, ko je zaključilo, da v primeru predpogodbeno dogovorjene pogodbene kazni ni treba, da pošteni pogodbenik sopogodbenika pozove k sklenitvi pogodbe, temveč lahko takoj zahteva njeno plačilo in s tem avtomatsko odstopi od pogodbe (III Ips120/2008). Napačno so bile uporabljene tudi določbe OZ o pogodbeni kazni, saj je sodišče prezrlo, da je bila v danem primeru pogodbena kazen določena za primer odstopa od pogodbe, ne pa za primer, ko bi eden od pogodbenikov odklonil sklenitev glavne pogodbe ali za primer, ko eden izmed pogodbenikov ne bi sklenil svojih obveznosti po njej. Meni, da so postavljena vprašanja pomembna za zagotovitev pravne varnosti ter enotne uporabe prava.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).