Jedro

Za preiskavo zaprtega (zaklenjenega) predala v potniški kabini osebnega vozila (prevoznega sredstva) se smiselno uporabljajo določbe ZKP, ki veljajo za hišno preiskavo.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se iz kazenskega spisa izloči kot nedovoljen dokaz prozorna PVC samozapiralna vrečka z neznano vsebino zelene barve, zasežena v osebnem avtomobilu Clio, reg. št. 000. II. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Preiskovalna sodnica na Okrožnem sodišču v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom zavrnila predlog zagovornice obdolženca za izločitev nedovoljenih dokazov (zasežene tehtnice črno-srebrne barve z znakom „fakt“ na pokrovčku in prozorno PVC samozapiralno vrečko z neznano vsebino zelene barve).

2. Zoper sklep je zagovornica vložila pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter „zmotne uporabe materialnega prava“. Predlaga, da se dokazna vira, ki sta predmet njene zahteve za izločitev kot nedovoljena dokaza iz kazenskega spisa izločita.

3. Pritožba je deloma utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče pripominja, da je sodišče prve stopnje predložilo pritožbo zagovornice v pritožbeno reševanje šele 7. 10. 2015, čeprav je prejelo pritožbo že 2. 3. 2015. 5. Pritožbeno sodišče po podatkih spisa predstavlja naslednje relevantno dejansko stanje. Preiskovalna sodnica je v predkazenskem postopku odredila hišno preiskavo stanovanjskih hiš na naslovu A. v B. s pritiklinami. Na podlagi odredbe je policija opravila preiskavo obeh stanovanjskih hiš s pritiklinami, zasegla pa v prtljažniku osebnega avtomobila znamke Clio reg. št. 000 digitalno tehtnico srebrno-črne barve z napisom „fakt“, prav tako pa tudi prozorno PVC samozapiralno vrečko z neznano vsebino zelene barve, ki je bila najdena v predalu spredaj desno v osebnem avtomobilu R Clio reg. št. 000 (list. št. 40). Preiskovalna sodnica je v preiskavi zaslišala policista C. C., ki je povedal, da so opravili hišno preiskavo v obsegu, kot je bilo to odrejeno z odredbo preiskovalne sodnice, prav tako pa so odprli še prtljažnik osebnega avtomobila znamke Clio, v katerem je bila takoj vidna tehtnica. Pred sopotnikovim sedežem pa so zasegli iz predala „ki ga je bilo potrebno odpreti“ še samozapiralno vrečko z neznano vsebino. Policist C. je še pojasnil, da je predhodno, pred pregledom vozila od preiskovalnega sodnika dobil pojasnilo, da lahko policija na podlagi odredbe za hišno preiskavo opravi tudi pregled avtomobila brez pregleda skritih delov, to je, da bi „kakšen del odvili stran in da bi pogledali kaj je spodaj“.

6. Preiskovalna sodnica se je v razlogih izpodbijanega sklepa sklicevala na določilo člena 148 ZKP, ki določa primere, ko lahko policija brez odredbe sodišča opravi pregled vozila brez pregleda skritih delov, to je tistih, ki jih je potrebno odstraniti. Glede vprašanja, ali pregled vozila obsega odprtje prtljažnika in predala pred sovoznikovim sedežem, je preiskovalna sodnica ocenila, da policija to sme storiti, pri čemer se sklicuje tudi na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 30354/2012, da prtljažnika in predala pred sovoznikovim sedežem ni mogoče šteti kot skritih delov vozila.

7. S presojo v izpodbijanem sklepu se pritožbeno sodišče strinja le deloma. Glede vprašanja prtljažnika pritrjuje, da za odpiranje in pregled, kar pa seveda ne vsebuje preiskave, policija ne potrebuje posebne odredbe po šestem odstavku 215. člena ZKP. V judiciranem primeru je Vrhovno sodišče glede odpiranja prtljažnika pojasnilo, da takšno ravnanje ne pomeni posega v integriteto prevoznega sredstva in da je vizualno pregledovanje notranjosti prtljažnika po intenziteti povsem primerljivo z vizualnim pregledom potniške kabine. Ali drugače povedano, prtljažnik se zato ne šteje za „skrit prostor“, ki takšnega ni opredelila tudi določba petega odstavka 51. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Vrhovno sodišče je pojasnilo, da je odstopilo od stališča, ki je bilo sprejeto v starejši sodni praksi (I Ips 289/2006), ko je prtljažnik štelo za skrit prostor prevoznega sredstva. In kot je tudi sicer razumeti razloge citirane sodbe Vrhovnega sodišča, je takšen odstop temeljil prav na novi zakonski ureditvi policijskih pooblastil v ZNPPol (peti odstavek 51. člena).

8. Šesti odstavek 215. člena ZKP določa, da se upoštevajo pravila za hišno preiskavo tudi za preiskavo skritih prostorov prevoznih sredstev. Do takšnega sklepa pa je mogoče priti z razlago petega odstavka 51. člena ZNPPol, ki prepoveduje pregled (preiskavo) skritih delov vozila. Bistveno vprašanje v zvezi z dokazom, za katerega je pritožbeno sodišče ocenilo, da je pridobljen na nezakonit način, je pravzaprav pričakovanje lastnika ali uporabnika vozila, skratka kakšen je upravičen in pričakovan domet njegove zasebnosti in posledično ali je njegova zasebnost z vdorom v njegovo vozilo lahko ogrožena. Ali še drugače povedano, ali lahko tako kot v stanovanju, tudi v vozilu lastnik oziroma uporabnik razumno pričakuje zasebnost, in to tistih delov potniške kabine oziroma njenih delov, predalov, katerih vsebina je lahko zunanjemu opazovalcu vidna šele po tistem, ko predal tudi odpre, sname pokrov, ipd. Torej bistveno v obravnavani zadevi, pa tudi sicer glede vprašanja seznanitve z vsebnostjo v zaprtem predalu je, ali lahko uporabnik vozila računa, da je njegova zasebnost zagotovljena na ta način, da ima določene predmete v zaprtem predalu, ne pa primeroma v potniški kabini na vidnem mestu, ali na vidnem mestu v prtljažniku. Sicer ni nobenega dvoma, da potniška kabina kot taka ni enačena z zaprtim prostorom, v katerem bi nekdo lahko utemeljeno pričakoval zasebnost, kar pa seveda ni mogoče aplicirati na primere zaprtih predalov v potniški kabini. Res je sicer, da po gramatikalni razlagi zaprt predal ni „skrit“ del vozila oziroma prevoznega sredstva. Vendar pa je notranjost predala, ki je zaprt, „skrita“ za zunanjega opazovalca. V zvezi s tem pritožbeno sodišče še dodaja, da so v potniških kabinah prevoznih sredstev (osebnega avtomobila ali kakšnega drugega prevoznega sredstva) predali, ki se lahko tudi zaklenejo. Najverjetneje v tem primeru ni nobenega dvoma, da je glede zaklenjenega predala pregledovanje le-tega primerljivo prima facie s hišno preiskavo. S spravilom v takšen zaklenjeni predal je namreč uporabnik le-tega jasno in nedvoumno izkazal tako pričakovano zasebnost, kakor tudi upravičenost pričakovanja zasebnosti. Po presoji pritožbenega senata ni prav nobene razlike v primeru, če ima uporabnik vozila shranjene stvari v takšnem predalu, ki nima ključavnice oziroma v predalu, ki je zaprt, pa ga ni mogoče zakleniti, ker nima ključavnice.

9. Zato pregled prevoznega sredstva po ZNPPol (šesti odstavek 51. člena), kakor tudi pregled vozila po drugem odstavku 148. člena ZKP po prepričanju pritožbenega sodišča ne vsebujeta tudi pregleda zaprtega predala ali drugih zaprtih (pokritih) delov v potniški kabini. Konec koncev je določilo člena 51 ZNPPol glede varnostnega pregleda, kar sicer ni primer v obravnavani zadevi, metodološko pa ga je uporabilo Vrhovno sodišče v zadevi I Ips 30354/2012, omejeno samo na pregled notranjega prevoznega sredstva (potniške kabine), druge prostore prevoznega sredstva pa samo, če so namenjeni za prtljago ali opremo vozila. Po podatkih spisa, pa tudi sicer poznavanju osebnega avtomobila R Clio, sprednji predal v armaturni plošči pred sovoznikovim sedežem, ni namenjen ne za prtljago, ne za opremo vozila. Na ta način pa je tudi izvzet iz obsega varnostnega pregleda, pri čemer je potrebno „skrit prostor“ v prevoznem sredstvu zaradi varovanja zasebnosti presojati restriktivno. Tako tudi sodna praksa v sodbi Vrhovnega sodišča I Ips 210/98 z dne 11. 12. 2002 (Pregled obsega vizualno kontrolo pregledanega objekta prevoznega sredstva, izključuje pa odpiranje in preiskovanje notranjih delov vozila in prtljage, odstranjevanje raznih avtomobilskih delov, prelaganje stvari in podobno. V teh primerih gre za preiskovanje in s tem globlji poseg v posameznikovo pravico do zasebnosti, ki je dovoljen le na podlagi odredbe sodišča in pod pogoji, ki jih določa procesni zakon, ki pa jo je pri argumentaciji zahteve za izločitev nadaljnjih dokazov navedla zagovornica obdolženca).

10. V obravnavanem primeru je torej policija že osredotočila določeno stopnjo suma zoper sedaj obdolženega. Pridobila je odredbo o hišni preiskavi dveh stanovanjskih hiš s pritiklinami. Policija je med preiskavo stanovanja celo podvomila, ali lahko preišče tudi vozilo, ki ga je obdolženi uporabljal (odprtje zaprtega predala v potniški kabini). Vendar pa pojasnilo preiskovalnega sodnika policiji, da je lahko predmet preiskave tudi vozilo in to v okviru odredbe za hišno preiskavo, ni pravno vzdržno, saj je preiskovalna sodnica odredila hišno preiskavo samo dveh stanovanjskih hiš v Novem mestu skupaj s pritiklinami. Bi pa morala glede na podatke, ki jih je policija posredovala, razširiti obseg preiskave tudi na osebno vozilo. Le v tem primeru bi bila zasežena PVC vrečka z neznano snovjo lahko zakonit dokazni vir v kazenskem postopku zoper obdolženega D. D. 11. Ob ugotovitvi, da je delno utemeljen pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka glede vprašanja zakonitosti pridobljenih dokazov, je pritožbeno sodišče deloma ugodilo pritožbi v obsegu, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa.