Jedro

Če je plačilo komunalnega prispevka pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, predlagana začasna odredba (odložitev plačila komunalnega prispevka) ne bi imela začasne narave, saj bi omogočila izdajo gradbenega dovoljenja brez plačila komunalnega prispevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 624/2002-5 z dne 6.5.2002.

Obrazložitev

V upravnem sporu je izpodbijana odločba z dne 8.4.2002, s katero je tožena stranka odmerila sorazmerni del stroškov opremljanja stavbnega zemljišča (komunalni prispevek) za nezazidana stavbna zemljišča parc. št. 2399/25, 2399/55 in 2389/2 k.o. I. v znesku 2.556.660,00 SIT, ki ga mora plačati investitorica mld. K. K. na transakcijski račun Občine I. pri APP Ljubljana v roku 15 dni po vročitvi odločbe.

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče zavrnilo zahtevo obeh tožnikov, vloženo na podlagi 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS), da začasno uredi pravno razmerje tako, da v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pri upravni enoti Ljubljana, Izpostava L.V. začasno odloži plačilo komunalnega prispevka, dokler ne bo dokončno odločeno o tožbi v tej zadevi, tako da jima komunalnega prispevka ne bo treba plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja.

V obrazložitvi svojega sklepa upravno sodišče navaja, da je pri presoji pogojev iz 2. odstavka 69. člena ZUS v korist tožnikov izhajalo iz predpostavke, da je plačilo komunalnega prispevka pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, čeprav glede tega ni enotnega stališča v sodni praksi. Kot hujše škodljive posledice tožnika navajata neizdajo gradbenega dovoljenja, vendar ne pojasnita, zakaj jih ne moreta preprečiti sama s plačilom komunalnega prispevka. Tudi sicer zahtevana začasna odredba posega v drugo upravno stvar, to je v upravni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, ki ni predmet tega postopka, z njim je le v neposredni zvezi. Ne glede na to pa plačilo obveznosti samo zase po mnenju sodišča prve stopnje ne pomeni hujših škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba preprečiti z izdajo začasne odredbe.

V pritožbi tožnika navajata, da je izpodbijani sklep nezakonit in nerazumljiv. Ni v njuno korist, če je sodišče izhajalo iz tega, da je treba komunalni prispevek plačati. V dvomu bi moralo začasno odredbo izdati. Menita, da sta več kot jasno navedla in tudi dokazala (dokazila se nahajajo v spisu U 860/2000), da jima zaradi dejanj tožene stranke nastaja velika premoženjska in nepremoženjska škoda, saj zaradi več kot 3 leta trajajočega spornega razmerja ne moreta dobiti gradbenega dovoljenja za njuno novogradnjo na I. Ne nasprotujeta plačilu komunalnega prispevka, zahtevata le, da je obračunan skladno z določbo člena 8/II navodil za izračun komunalnega prispevka, ne pa kar 90 % nad zakonitim. Menita, da bi morala biti mladoletna tožnica oproščena plačila. Da sta v finančni stiski in da osemletna tožnica nima denarja, je vendar samo po sebi umevno in spada med splošno znana dejstva, brez gradbenega dovoljenja pa tožnik kredita za gradnjo ne dobi. Pa tudi če bi imela denarja na pretek, menita, da bi ju moralo sodišče z začasno odredbo zaščititi pred tri leta trajajočimi nezakonitimi manipulacijami tožene stranke, saj je že po evropski konvenciji o človekovih pravicah zavezano k pošteni obravnavi. Predlagata, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagano začasno odredbo izda.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da s plačilom komunalnega prispevka tožeči stranki ne bi nastala hujša škodljiva posledica, saj bi lahko zahtevala njegovo vrnitev, če bi bila določena obveznost neutemeljena. Zatrjevano škodo si povzroča sama. Zahtevana začasna odredba bi tudi posegla v drugo pravno razmerje, to je v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, za kar pa ni podlage v zakonu.

Pritožba ni utemeljena.

Po 2. odstavku 69. člena ZUS se izda začasna odredba za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če tožnik verjetno izkaže, da je taka ureditev potrebna, da se odvrnejo hujše škodljive posledice. Te morajo seveda izhajati iz spornega pravnega razmerja (v tem primeru je to odmera komunalnega prispevka), pa tudi sama začasna ureditev stanja se mora nanašati na to pravno razmerje. Taka začasna odredba, kot jo zahtevata tožnika (odložitev plačila komunalnega prispevka zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja), sploh ne bi imela začasne narave, če bi omogočila izdajo gradbenega dovoljenja. Če je plačilo komunalnega prispevka pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, je to stvar ugotovitvenega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, ne pa začasne odredbe v postopku odmere komunalnega prispevka.

Tožnika se motita, če menita, da bi moralo upravno sodišče izdati zahtevano začasno odredbo, če ni jasno, ali je plačilo komunalnega prispevka pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja ali ne. V postopku za izdajo začasne odredbe v tem upravnem sporu to sploh ni pomembno. Če se je sodišče prve stopnje zaradi navedb obeh tožnikov opredelilo do zatrjevanih hujših škodljivih posledic tako, kot se je, zaradi tega izpodbijani sklep ni nezakonit in ne nerazumljiv, kot neutemeljeno uveljavljata tožnika. Vse druge pritožbene navedbe o ravnanju tožene stranke in o sami odmeri komunalnega prispevka pa se na odločitev o začasni odredbi niti ne nanašajo, zato ne morejo vplivati na odločitev o tej pritožbi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 68. in 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.