Up-104/99

5. 7. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa odvetniška družba B., o.p., Z., na seji senata dne 5. julija 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 266/98 z dne 12. 1. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožniku je leta 1993 prenehalo delovno razmerje pri Ministrstvu za notranje zadeve na podlagi izrečenega disciplinskega ukrepa. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo št. Pd 242/97 z dne 14. 10. 1997 zahtevek za sodno varstvo zavrnilo. Tako odločitev je potrdilo Višje delovno in socialno sodišče s sodbo št. Pdp 1770/97 z dne 17. 9. 1998, z izpodbijano sodbo pa je Vrhovno sodišče zavrnilo tudi revizijo.

2.Pritožnik navaja, da naj bi bilo v postopku kršeno načelo ustavnosti in zakonitosti, še posebej pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Sodišča naj ne bi upoštevala procesne kršitve v disciplinskem postopku, kjer naj bi se uporabljale nezakonite določbe Začasnega navodila o izvajanju disciplinskih postopkov v organih za notranje zadeve Republike Slovenije. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-87/92 z dne 19. 11. 1992 (Uradni list RS, št. 59/92 in OdlUS I, 94) odločilo, da Navodilo ni začelo veljati, ker ni bilo objavljeno v uradnem glasilu. Opozarja še na kršitev zajamčenih pravic, saj je disciplinsko odločbo izdala oseba, ki ni vodila disciplinskega postopka. Zaradi nezakonitosti v disciplinskem postopku je ostal brez zaposlitve in pravic do socialne varnosti, zaradi česar naj bi bila kršena tudi pravica iz 50. člena Ustave.

3.Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Poseg v to ustavno pravico bi bil podan, če bi bil posamični akt sprejet v postopku, v katerem bi pritožnik ne mogel uveljavljati ali bi lahko le omejeno uveljavljal svojo pravico, kar bi lahko posledično prizadelo tudi kakšno drugo njegovo pravico. Takih kršitev v postopku pred sodiščem pritožnik ne zatrjuje.

4.Disciplinski postopek zoper pritožnika se je začel po objavi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-87/92. Torej potem, ko je bilo povsem jasno, da Začasnega navodila o izvajanju disciplinskih postopkov v organih za notranje zadeve Republike Slovenije ni mogoče uporabljati kot predpis. Sodišča so disciplinske odločitve presojala le glede njihove zakonitosti in glede pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Pri tem je že Vrhovno sodišče obrazložilo, da je celoten disciplinski postopek potekal po predpisih, ki urejajo delovna razmerja in ne na podlagi Navodila. Argumentirano je obrazloženo tudi v postopku nedvomno ugotovljeno dejstvo, da je disciplinsko odločitev sprejel pristojni organ po končani disciplinski obravnavi. Druga oseba je podpisala le pismeni odpravek sklepa.

5.Ker očitno ne gre za kršitev zatrjevanih človekovih pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan