Jedro

Že sama izguba doma pomeni trajno in praviloma nepovratno posledico, ki lahko izjemno intenzivno poseže tako v položaj dolžnika kot tudi v položaj njegovih družinskih članov, ki bodo skupaj z njim v izvršbi izgubili svoj dom, kar vse je potrebno po novejših dognanjih sodne prakse pri presoji pogojev za odlog upoštevati. Da je pri presoji pogojev za odlog izvršbe na dom potrebno upoštevati tudi družinske člane dolžnika, pa je pri zadnjih dopolnitvah ZIZ (ZIZ-L) upošteval tudi zakonodajalec. Iz besedila četrtega odstavka 71. člena ZIZ, ki določa pogoje za odlog izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom (zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine) tako izhaja, da je treba pri presoji pogojev za odlog upoštevati ne le dolžnika temveč tudi njegove družinske člane. Ti so, kadar z dolžnikom tvorijo enotno družinsko celico, zlasti če gre za otroke dolžnika, katerim mora ta omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo, z dolžnikom tako neposredno povezani, da škode, ki lahko nastane njim, ni mogoče enostavno ločiti od škode, ki nastane dolžniku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka ugovor druge dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrnilo. V II. točki izreka je predlog druge dolžnice za odlog izvršbe z dne 17. 1. 2020 zavrnilo.

2. Zoper odločitev, sprejeto v II. točki izreka, se pravočasno po pooblaščencu pritožuje druga dolžnica (v nadaljevanu dolžnica). Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, ki bi jo sama utrpela, dolžnica ni izkazala. Pojasni, da bi se bolečina otrok, ki bi nastala s prisilno izselitvijo iz hiše v kateri odraščajo, izražala tudi v trpljenju nje kot matere. Izguba doma, ki je bil zastavljen z neveljavnim sporazumom o zavarovanju terjatve bi povzročila škodo, za katero ni nadomestila. Pojasni, da je predvideni čas obravnavanja zadeve pred Okrožnim sodiščem v Kranju približno leto dni in tako ne gre za nerazumno dolgo obdobje. Upnik ima na voljo čas, v tem času pa mu tečejo tudi obresti. Meni, da nadaljnje prebivanje dolžnice z otroki v družinski hiši v Škofji Loki, kjer se dva izmed otrok tudi šolata, terjatve upnika zagotovo ne ogroža. Predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da se predlogu za odlog izvršbe do odločitve v pravdnem postopku v zvezi z neveljavnostjo sporazuma o zavarovanju upnikove terjatve z vzpostavitvijo hipoteke na nepremičnini druge dolžnice ugodi.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnice upnik predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v izpodbijani II. točki izreka, v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. ZIZ odlog izvršbe na predlog dolžnika ureja v 71. členu, ki v prvem odstavku določa, da lahko sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku (subjektivni kriterij), ob objektivnih pogojih, taksativno naštetih v 1. do 10. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ.

7. Dolžnica je predlagala, da se izvršilni postopek odloži do pravnomočnega zaključka pravdne zadeve I P 260/2019, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Kranju, zaradi ugotovitve neveljavnosti sporazuma o zavarovanju upnikove denarne terjatve s hipoteko na njeni nepremičnini. Ta predstavlja izvršilni naslov, na podalgi katerega teče predmetni izvršilni postopek zoper dolžnico, s prodajo v njem zastavljene nepremičnine.

8. Sodišče prve stopnje je v zvezi s predlaganim odlogom izvršbe uvodoma pojasnilo, da gre za izvršbo na zastavljeno premoženje in s tem za izvršitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice, in da v takem primeru določbe ZIZ o odlogu izvršbe ne veljajo. Navedlo je, da dolžnik v takem primeru odloga izvršbe ne more predlagati oziroma s predlogom za odlog ne more uspeti, in to niti v primeru, če uveljavlja, da gre za njegov dom, ki bi ga z izvršbo izgubil. Pojasnilo je, da bi dolžnik, ki bi oviral realizacijo zastavne pravice ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic, čemur določbe ZIZ, ki urejajo odlog izvršbe na predlog dolžnika, ne morejo nuditi varstva.

9. Tako materialnopravno stališče sodišča prve stopnje pa po presoji višjega sodišča v primeru, kot je konkretni, ni pravilno. Dolžnica namreč v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju izpodbija ravno pogodbo o ustanovitvi hipoteke, ki je podlaga za predmetno izvršbo, zaradi česar o ravnanju v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic, v tem primeru ni mogoče govoriti. Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 2611/2018 z dne 19. 10. 2018, na katerega razloge se je v podporo svojemu stališču oprlo sodišče prve, obravnava drugačno dejansko stanje, tam veljavnost hipoteke ni bila sporna.

10. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnica s svojimi navedbami in predložitvijo kopije vložene tožbe, s katero uveljavlja neveljavnost sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, izkazala, da je izpolnjen primer iz pete točke prvega odstavka 71. člena ZIZ: vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba. A je hkrati presodilo, da dolžnica ni uspela izkazati nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, ker je v predlogu zatrjevala zgolj škodo, ki bi v primeru takojšnje izvršbe nastala njenim otrokom, ne pa škode, ki bi jo utrpela ona sama. Navedlo je, da se po določbi prvega odstavka 71. člena ZIZ za utemeljenost dolžnikovega predloga za odlog zahteva verjetni izkaz škode, ki bi jo s takojšnjo izvršbo pretrpel dolžnik in zato škoda, ki bi jo utrpeli družinski člani dolžnice ne predstavlja pravno relevantne škode. Na tej podalgi je zaključilo, da predlog za odlog tudi po vsebinski presoji po 71. členu ZIZ ni utemeljen.

11. Po presoji višjega sodišča je sodišče prve stopnje zakonske pogoje za odlog izvršbe po določbi prvega odstavka 71. člena ZIZ v konkretnem primeru razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo pri otrocih zaradi grozeče izgube doma, v katerem dolžnica skupaj z njimi prebiva, takoj ocenilo kot pravno nepriznano škodo že zato, ker dolžnica ni zatrjevala škode, ki bi nastala neposredno njej. Že sama izguba doma pomeni trajno in praviloma nepovratno posledico, ki lahko izjemno intenzivno poseže tako v položaj dolžnika kot tudi v položaj njegovih družinskih članov, ki bodo skupaj z njim v izvršbi izgubili svoj dom, kar vse je potrebno po novejših dognanjih sodne prakse pri presoji pogojev za odlog upoštevati.1 Da je pri presoji pogojev za odlog izvršbe na dom potrebno upoštevati tudi družinske člane dolžnika, pa je pri zadnjih dopolnitvah ZIZ (ZIZ-L) upošteval tudi zakonodajalec. Iz besedila četrtega odstavka 71. člena ZIZ, ki določa pogoje za odlog izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom (zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine) tako izhaja, da je treba pri presoji pogojev za odlog upoštevati ne le dolžnika temveč tudi njegove družinske člane. Ti so, kadar z dolžnikom tvorijo enotno družinsko celico, zlasti če gre otroke dolžnika, katerim mora ta omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo, z dolžnikom tako neposredno povezani, da škode, ki lahko nastane njim, ni mogoče enostavno ločiti od škode, ki nastane dolžniku.

12. Glede na navedeno je zaključiti, da je sodišče prve stopnje glede pravno (ne)priznane škode v smislu 71. člena ZIZ v konkretnem primeru zavzelo preveč strogo stališče. 13. Utemeljeni pritožbi dolžnice je zato višje sodišče ugodilo in sklep v II. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodiču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V njem naj se sodišče vsebinsko opredeli do trditev dolžnice o nenadomestljivi škodi, kot tudi trditev o manjšem oškodovanju upnika.

1 Prim. VSL sklep I Ip 3635/2017 z dne 6. 4. 2018, tako tudi VSM Sklep I Ip 817/2017 z dne 21. 11. 2017.