Jedro

Iz četrtega odstavka 43. člena ZBPP izhaja, da lahko pristojni organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Navedeno je organ pojasnil v obrazložitvi odločbe opr. št. Bpp 93/2018 z dne 19. 4. 2024, s katero je organ naložil vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. Tožnik je bil z navedenim določilom s strani organa torej seznanjen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z odločbo opr. št. Bpp 93/2018 z dne 19. 4. 2024 je upravni organ ugotovil, da je tožniku prenehala upravičenost do brezplačne pravne pomoči (I. točka izreka) ter tožniku naložil vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči v znesku 3.345,93 EUR v roku 30 dni, po poteku roka za plačilo pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi na račun Okrožnega sodišča na Ptuju (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč tožniku z odločbo dodelil brezplačno pravno pomoč. V nadaljevanju obrazložitve pa organ ugotavlja, da upravičenec v času preverjanja morebitne spremembe materialnega stanja ni več izpolnjeval materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanjz ZBPP). V nadaljevanju obrazložitve navaja razloge za navedeno ter zaključi, da je upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 3.345,93 EUR. Iz obrazložitve odločbe še izhaja, da je organ tožnika poučil, da lahko v skladu z določbo četrtega odstavka 43. člena ZBPP pristojni organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec, na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj.

Tožbene navedbe

3.Tožnik je vložil tožbo v tem upravnem sporu v kateri prosi za obročno vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči, saj ima kredit in preživnino, zato ne bo imel za preživetje.

Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo

4.Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

5.Tožba ni utemeljena.

6.V obravnavani zadevi ni sporna višina naloženega vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči v znesku 3.345,93 EUR, saj tožnik navedeno ne osporava. Tožnik v tožbi prosi za obročno plačilo navedenega zneska.

7.Iz četrtega odstavka 43. člena ZBPP izhaja, da lahko pristojni organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Navedeno je organ pojasnil v obrazložitvi odločbe opr. št. Bpp 93/2018 z dne 19. 4. 2024, s katero je organ naložil vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. Tožnik je bil z navedenim določilom s strani organa torej seznanjen.

8.Tožnik v tožbi prosi za obročno vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. Sodišče sodi, da prošnja za obročno plačilo ni tožbeni razlog, ki bi bil upoštevan v upravnem sporu. V skladu z določbo prvega odstavka 2. člena ZUS-1 je upravni spor namenjen preizkusu zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj. S tožbo se lahko zahteva odprava upravnega akta, izdaja oz. vročitev upravnega akta ali njegova sprememba (1. odstavek 33. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Skladno z navedenim sodišče še dodatno pojasnjuje, da je v upravnem sporu torej dopustnih več različnih zahtevkov, in sicer lahko tožnik s tožbo zahteva (prvi odstavek 33. člena ZUS-1): odpravo upravnega akta (izpodbojna tožba); ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba); izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka); spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije). Možna pa je tudi tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zakon je torej jasno opredelil različne tožbene oblike, saj jih taksativno našteva, opredelil pa je tudi njihove posledice v primeru uspeha v upravnem sporu (64. člen in naslednji ZUS-1), od tožnikove odločitve pa je odvisno, katero bo izbral in uporabil v upravnem sporu skladno s svojo voljo ter glede na učinke, ki jih želi doseči. ZUS-1 torej določno opredeljuje kršitve, ki so tožbeni razlog in tožbene zahtevke v upravnem sporu. Na tožniku je torej, da sprejme odločitev, katero od možnosti bo uporabil, da bi dosegel zasledovani cilj. Cilj, ki ga zasleduje tožnik, to je obročno vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči, ni moč doseči s tožbo v upravnem sporu.

9.Sodišče pripominja, da lahko zasledovani cilj (tj. obročno plačilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči) tožnik doseže, da skladno z določbo četrtega odstavka 43. člena ZBPP poda predlog za obročno vračilo pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč in z njim sklene pisni dogovor o načinu vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči.

10.Odločitev tožene stranke je pravilna in zakonita, tožbeni razlog pa neupoštevan, zato je sodišče tožbo tožeče stranke, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 43, 43/4 Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 33

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.