Jedro

V sodnem postopku je mogoče opraviti delitev zemljišča, ki je bilo opredeljeno kot funkcional. zemljišče na način, predviden v 46. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, le če je zaradi spremenjenih okoliščin to zemljišče izgubilo svojo vsebino in ne služi več funkcij stavbe kot celote in njenemu vzdrževanju.

Izrek

Pritožbi predlagateljice postopka se ugodi in se zato izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za fizično delitev parcele št. ... k.o. P..., ki je v naravi dvorišče velikosti 110 m2, na način, da naj bi postala izključna lastnica južnega dela parcele ob K. ulici predlagateljica, lastnik severnega dela parcele ob K. ulici pa nasprotni udeleženec.

Glede na neuspeh predlagateljice v postopku, ji je naložilo, da je dolžna povrniti nasprotnemu udeležencu stroške postopka v višini 47.796,00 SIT. Ugotovilo je, da predlagateljica predlaga razdelitev funkcionalnega zemljišča, ki pa ga glede na 3. odst. 12. čl. Stanovanjskega zakona (SZ), po katerem je tako zemljišče v solastnini obeh etažnih lastnikov, ni mogoče deliti.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica postopka po pooblaščenki.

Meni, da je stališče prvostopnega sodišča, da etažni lastnik ne more imeti izključne lastninske pravice na delu funkcionalnega zemljišča zmotno. Spregledalo je 15. čl. SZ, ki dopušča ob smiselni uporabi 13. in 14. čl. SZ posege na funkcionalnem zemljišču. Pri odločitvi sodišče ni upoštevalo, da ima vsak udeleženec "svoje" dvorišče z lastnim vhodom, predlagateljica na južnem delu parcele s K. ulice, nasprotni udeleženec pa na severnem delu parcele s K. ulice ter da sta način uporabe funkcionalnega zemljišča udeleženca uredila že v pisni pogodbi o razdružitvi nepremičnin in o upravljanju stanovanjske hiše, ki jo spoštujeta in se po njej ravnata. Tudi vpogled v mapno kopijo pokaže, da stanovanjska hiša fizično razmejuje funkcionalno zemljišče na dva dela. Delitev je zato dejansko že opravljena, zato ni videti nobenega razloga, da se ne bi delitev izpeljala tudi formalno.

Pritožba je utemeljena.

Po 9. čl. SZ (Uradni list RS št. 18/91, 21/94 in 23/96) je funkcionalno zemljišče stanovanjske hiše tisto, ki je neposredno namenjeno njeni rabi, in brez katerega ne more funkcionirati. V konkretnem primeru je bilo funkcionalno zemljišče v skladu s 1. odst. 46. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN - Ur. list št. 18/84-44/97) kot takšno očitno opredeljeno s splošnim upravnim aktom (načrtom gradbenih parcel kot sestavino prostorskega izvedbenega načrta oziroma lokacijske dokumentacije) zato ima prvostopno sodišče prav, da funkcionalnega zemljišča glede na njegovo vsebino, naravo in način določitve ni mogoče deliti. Vendar pa v konkretnem primeru predlagateljica postopka zatrjuje konkretne spremenjene okoliščine, zaradi katerih naj bi po njenem mnenju to zemljišče izgubilo svojo vsebino. Glede na take trditve predlagateljice postopka bi zato moralo prvostopno sodišče pred odločitvijo oceniti, ali je zaradi zatrjevanih sprememb res parcela, katere delitev se zahteva, izgubila naravo funkcionalnega zemljišča v smislu 9. čl. SZ, to je ali je še vedno namenjeno funkciji stavbe kot celote in njenemu vzdrževanju. Ker teh konkretnih okoliščin prvostopno sodišče v postopku ni ugotavljalo in ocenjevalo, v sklepu manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih (13.tč.2. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZPP), zato še ni mogoče pritrditi pravilnosti prvostopnega stališča, da predlaganega zemljišča ni mogoče fizično razdeliti.

Glede na to je pritožbi predlagateljice postopka ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, tako da v nadaljevanju postopka svoje ugotovitve dopolni v nakazani smeri.