Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč ni ravnal pravilno, ko je dolžnost vračila zneska, izplačanega iz naslova brezplačne pravne pomoči, naložil tožniku in ne njegovemu (zdaj že polnoletnemu) sinu, ki je v postopku, v zvezi s katerim je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, pridobil premoženje.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 380/2007-15 z dne 10.2.2011 se odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnik dolžan povrniti Republiki Sloveniji znesek 1.200,00 €, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik na podlagi odločbe zgoraj navedenega organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 380/2007-4 z dne 8.6.2006, upravičen do brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje v zvezi z vložitvijo tožbe zoper A.A. in B.B. zaradi plačila odškodnine, izvedba brezplačne pravne pomoči pa je bila zaupana odvetniku C.C. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je bila pri Okrajnem sodišču v Mariboru v zadevi št. I P 743/2007 dne 15.5.2010 izdana sodba, ki je postala pravnomočna 15.9.2010, na podlagi katere sta toženki A.A. in B.B. dolžni plačati upravičencu odškodnino v višini 1.200,00 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.8.2007 do plačila. Organ za brezplačno pravno pomoč je s sklicevanjem na 48. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami), odločil, da je tožnik dolžan povrniti stroške, ki so bili na podlagi sklepa št. Bpp 380/2007-10 z dne 30.11.2010 iz naslova izvajanja brezplačne pravne pomoči izplačani odvetniku C.C. v višini 1.354,55 €, in sicer do višine pridobljenega premoženja.

Tožnik v tožbi navaja, da zaradi finančne stiske, v kateri se nahaja, kar je razvidno tudi iz dokazil, pridobljenih v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči, nima sredstev, da bi lahko zahtevani znesek vrnil. Prejema pokojnino v znesku 450,00 € in se z družino komaj prebija iz meseca v mesec. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba je utemeljena.

Kot izhaja iz predloženega spisa, je bila z odločbo št. Bpp 380/2007-4 z dne 8.6.2006 tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje v zvezi z vložitvijo tožbe zoper A.A. in B.B. zaradi plačila odškodnine. Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijanim sklepom s sklicevanjem na 48. člen ZBPP tožniku naložil, naj povrne stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, odvetniku C.C., ki je bil izvajalec brezplačne pravne pomoči, do višine prejetih sredstev.

V skladu z 48. členom ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Organ za brezplačno pravno pomoč kot dejansko podlago, na podlagi katere je tožnik dolžan vrniti navedeni znesek, navaja sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. I P 743/2007 z dne 17.5.2010. S to sodbo je bilo razsojeno, da sta A.A in B.B. dolžni plačati odškodnino v znesku 1.200,00 €, vendar ne tožniku, ampak tožniku iz navedene pravdne zadeve, to je D.D. Iz obrazložitve navedene sodbe izhaja, da je bil D.D. oškodovanec v škodnem dogodku, ki se je pripetil 29.12.2005, zato je upravičen do odškodnine v navedenem znesku.

Tako se pokaže, da tožnik, ki mu je z izpodbijanim sklepom naložena vrnitev stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, ni bil tisti, ki je uspel v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru št. I P 743/2007, in torej tudi ni pridobil nobenega premoženja iz tega naslova. Premoženje je z navedeno sodbo pridobil njegov sin D.D, vendar pa to organu za brezplačno pravno pomoč ne daje podlage za to, da tožniku naloži povrnitev sredstev, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. D.D. je polnoleten in kot tak samostojen subjekt v pravnih razmerjih, zato nima njegov oče nobenih upravičenj do razpolaganja z njegovim premoženjem. To pa pomeni, da tudi zavezanec za vrnitev sredstev ne more biti.

Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč s tem, ko je zaključil, da je tožnik po navedeni sodbi pridobil premoženje, nepravilno ugotovil dejansko stanje, saj iz sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru št. I P 743/2007 izhaja, da je premoženje pridobil D.D. Zaradi tega napačnega zaključka, pa je organ za brezplačno pravno pomoč nepravilno uporabil tudi materialno pravo, to je določilo prvega odstavka 48. člena ZBPP, ko je zaključil, da je tožnik zavezanec za vrnitev sredstev izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ker je bilo torej pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami), odpraviti.